Gojenje sladkovodnih organizmov

Za opravljanje dejavnosti se morate predhodno registrirati in izbrati ustrezno statusno obliko.

Vsak objekt akvakulture oziroma komercialni ribnik mora biti registriran in vpisan v centralni register objektov akvakulture in komercialnih ribnikov (CRA). Objekt akvakulture je vsaka vodna površina v kateri poteka proizvodnja akvakulture.

Za vpis v centralni register objektov in komercialnih ribnikov je potrebno oddati pisno vlogo najkasneje 30 dni po naselitvi vodnih organizmov. Vloga mora vsebovati podatke o:

• objektu akvakulture oziroma komercialnem ribniku,
• nosilcu dejavnosti,
• imetniku vodne pravice,
• vodnem viru,
• vrsti proizvodnje akvakulture,
• gojenih in spremljevalnih vrstah vodnih organizmov,
• vrsti in velikosti objekta,
• namenu proizvodnje,
• spremljevalnih objektih.

CRA je računalniška zbirka s podatkih o akvakulturi, za namen opravljanja kontrol izvajanja ukrepov ribiške politike, ki ga vodi Sektor za identifikacijo in registracijo živali na Upravi RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. Vsebuje podatke o imetnikih vodnih pravic, nosilcih dejavnosti, podatke o objektu akvakulture oziroma komercialnem ribniku in podatke o staležu ter proizvodnji vodnih organizmov.

Imetnik objekta akvakulture in komercialnega ribnika odda izpolnjen obrazec pristojnemu organu. Ta mu v potrditev izda obvestilo v vpisu v CRA. Za vpis v CRA mora izvajalec dejavnosti določiti nosilca dejavnosti.

Po vpisu v CRA vsak nosilec dejavnosti prejme G-MID identifikacijsko številko objekta akvakulture oziroma komercialnega ribnika, ki je sestavljena iz dvočrkovne oznake za Republiko Slovenijo "SI" in devetmestne neponovljive številke.

Nosilec dejavnosti je dolžan sporočiti vse spremembe, ki se nanašajo na podatke CRA, prav tako pa je dolžan sporočiti podatke o proizvodnji in staležu vodnih organizmov v objektu akvakulture enkrat letno do 1. marca tekočega leta za preteklo leto. Podatke in spremembe iz osnovnega obrazca se lahko pošlje le v pisni obliki (podpis, žig), podatke o letni proizvodnji in staležu pa preko aplikacije VOLOS v elektronski obliki.

Obrazec za poročanje podatkov o proizvodnji

Podrobneje

Pri reji je dovoljena le tehnologija in način reje, ki izpolnjuje etološke normative, zlasti v smislu trajnostnega razvoja, in vseh oblik življenja.

Etološki normativi so normativi, ki upoštevajo posebne potrebe posamezne vrste živali in omogočajo dobro počutje živali.

Pravne podlage

• Zakon o živinoreji (ZŽiv)

Živali rejene in oskrbovane na kmetijskem gospodarstvu je treba rediti tako, da so:

• zadovoljene njihove biološke potrebe,
• da niso motene njihove telesne funkcije in obnašanje ter
• da ni presežena njihova prilagoditvena sposobnost.

Krmljenje, nega in nastanitev so primerni, kadar ustrezajo fiziološkim, etološkim in drugim potrebam domačih živali.

Živali morajo biti krmljene na način, ki ustreza posamezni vrsti  živali, biti morajo primerno negovane in zagotovljena jim mora biti ustrezna nastanitev v objektih za rejo. Prisilno krmljenje domačih živali je dovoljeno, če je to potrebno zato, da preživijo ali zaradi zdravstvenih razlogov.

Pravne podlage

• Zakon o živinoreji (ZŽiv)

Krmna baza, ki vključuje pridelano ali proizvedeno krmo, je potrebno ohranjati in izkoriščati po načelu trajnosti.

Imetnik živali mora živalim zagotoviti primerno kakovost in količino ustrezne krme ter primeren način krmljenja in napajanja za ohranjanje zdravja ter zadovoljevanja etoloških potreb ob krmljenju.

Oprema za napajanje in krmljenje mora biti oblikovana, grajena in nameščena tako, da se preprečuje kontaminacija vode in krme ter da so poškodbe zaradi prerivanja za vodo in krmo med živalmi minimalne.

Živali morajo imeti stalen dostop do primernega vodnega vira ali pa jim mora biti omogočen dostop do napajanja na drug način v časovnih intervalih, ki ustrezajo njihovim fiziološkim potrebam.

Pravne podlage

• Zakon o živinoreji (ZŽiv)
• Pravilnik o zaščiti rejnih živali

Za izvajanje reje je potrebna ustrezna kmetijska infrastruktura (ograde, dostopi do kmetijskih zemljišč in kmetijskih gospodarstev kot so poti in kolovozi, kmetijska poslopja na poljih, planinah in podobno).

Pravne podlage

• Zakon o živinoreji (ZŽiv)

Z oskrbo živali je potrebno zagotoviti takšno ravnanje pri reji, transportu in drugih postopkih, ki najbolj ustreza posamezni vrsti živali.

Preprečiti ali odpraviti je treba nepravilnosti ali pomanjkljivosti v načinu reje, ki negativno vplivajo na dobro počutje in zdravje domačih živali.

Za bolne, poškodovane in onemogle domače živali je oskrbovalec živali dolžan zagotoviti posebno nego in ustrezno oskrbo ter v primerih, ko je to potrebno, tudi ločen prostor.

Pri reji oziroma oskrbi živali so prepovedana ravnanja ali opustitve, ki bi jim lahko prizadejale bolečino, trpljenje ali poškodb.

Pravne podlage

• Zakon o živinoreji (ZŽiv)

Oskrbovalec živali je fizična oseba, ki oskrbuje živali namenjene za rejo na kmetijskem gospodarstvu.

Oskrbovalec živali mora zagotoviti ustrezno ravnanje pri reji, transportu in drugih postopkih, ki je najbolj primerno posamezni vrsti živali.

Za bolne, poškodovane in onemogle živali je oskrbovalec živali dolžan zagotoviti posebno nego in ustrezno oskrbo ter v primerih, ko je to potrebno, tudi ločen prostor.

Oskrbovalec živali mora imeti ustrezno izobrazbo ali pa ustrezno usposobljenost in znanje o reji in ravnanju z domačimi živali, zdravstvenem varstvu domačih živali, krmi in krmljenju domačih živali, živalskih proizvodih in ravnanju z živinskimi opravili.

Podrobneje

Imetnik akvakulture je fizična ali pravna oseba, ki je lastnik in je trajno ali začasno odgovorna za živali.

Vsi imetniki marikulture morajo biti vpisane v Evidenco imetnikov rejnih živali (EIRŽ) in za opravljanje zootehniških opravil ustrezno usposobljeni.

Imetnik marikulture mora tudi poskrbeti za vpis v centralni register objektov akvakulture.

Podrobneje

Kmetijsko gospodarstvo ima lahko za rejo zlasti naslednje objekte:

• hleve, lope, staje, molzišča;
• čebelnjake;
• bazene za rejo rib in ribnike na kmetijskem gospodarstvu;
• gnojišča in druge objekte za živalske iztrebke;
• skladišča za krmo (npr.: seniki, kozolci, silosi, kašče, kleti) in vodo;
• strojne lope;
• druge prostore za rejo (ograjeni in neograjeni pašniki z nadzorovano pašo, ograde, tekališča, izpusti, kali za zbiranje vode in drugo).

Zaradi zagotavljanja ustrezne kakovosti domačih živali in živalskih proizvodov mora rejec živali v skladu z zoohigienskimi in etološkimi normativi pri reji posameznih vrst domačih živali uporabljati ustrezno opremo za nastanitev, krmljenje, napajanje, čiščenje in nego ter opremo za uravnavanje okoljskih pogojev in transport živalskih iztrebkov.

Med opremo za rejo se šteje zlasti:

• ustrezna stojišča, bokse, priveze, kletke, hlevska tla, naprave v bazenih za vzrejo rib in ribnikih, ki morajo omogočati domačim živalim vrsti značilno obnašanje in dobro počutje;
• ustrezne naprave za zagotavljanje ustrezne klime in osvetlitve;
• ustrezne naprave za vodenje domačih živali;
• ustrezne panje in nakladne panje;
• ustrezne naprave za uravnavanje pretoka vode v bazenih za vzrejo rib in ribnikih.

Pravne podlage

• Zakon o živinoreji (ZŽiv)
• Pravilnik o zaščiti rejnih živali

Živalski iztrebki so blato, seč in usedlina iz sedimentacijskih bazenov za ribe ter se uporabljajo kot gnoj, gnojnica in gnojevka.

Živalski iztrebki in kompost se uporabljajo za gnojenje na kmetijskih zemljiščih na način, ki zagotavlja oskrbo rastlin s hranilnimi snovmi in ohranitev rodovitnosti tal.

Z živalskimi iztrebki je treba ravnati tako, da niso ogroženi zdravje ljudi in domačih živali, okolje ter kakovost krme in živalskih proizvodov.

Objekti za živalske iztrebke so:

• gnojišča,
• gnojnične jame in jame za gnojevko,
• lagune,
• sedimentacijski bazeni in
• naprave za predelavo in obdelavo živalskih iztrebkov.

Pravne podlage

• Zakon o živinoreji (ZŽiv)