Za opravljanje dejavnosti se morate predhodno registrirati in izbrati ustrezno statusno obliko.

Poslovni subjekt mora v okviru svojega poslovanja sprejeti odločitev ali postati davčni zavezanec. Če se podjetje odloči, da bo postalo zavezanec za DDV, je potrebno davčnemu organu predložiti zahtevek za izdajo identifikacijske številke za DDV. Ko je zavezanec identificiran za namene DDV, je treba davčnemu uradu predložiti obračun davka za vsako davčno obdobje posebej. Davčno obdobje je koledarski mesec ali koledarsko trimesečje.

Kdaj postati davčni zavezanec?

Splošno o davkih

Pravne podlage

• Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2)
• Zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV-1)
• Zakon o dohodnini (ZDoh-2)

Zakon o gospodarskih družbah določa, da morajo vsi – družbe in podjetniki – voditi poslovne knjige ter jih enkrat letno zaključiti v skladu z zakonom in Slovenskimi računovodskimi standardi (2016) ali mednarodnimi standardi računovodskega poročanja.

Več o vodenju poslovnih knjig

Pravne podlage

• Zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV-1)
• Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1)
• Slovenski računovodski standardi
• Zakon o davčnem potrjevanju računov (ZDavPR)

Področje delovne zakonodaje regulira Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1). Poleg pogodbe o zaposlitvi, slovenska zakonodaja opredeljuje tudi več posebnih oblik opravljanja dela. Pri sklenitvi delovnega razmerja je potrebno upoštevati predpisan postopek zaposlitve. 

Delodajalec mora na delovnem mestu dosledno upoštevati:

• ureditev obveznih socialnih zavarovanj in refundacije nadomestila plač,
• varnost in zdravje pri delu,
• v primeru nezgod ali poškodb pri delu je potrebno ustrezno prijaviti nezgodo in poškodbe pri delu.

V kolikor delodajalec zaposluje tujca, državljana tretjih držav, je potrebno zanj pridobiti enotno dovoljenje za prebivanje in delo.

Pravne podlage

• Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1)
• Zakon o prispevkih za socialno varnost (ZPSV)
• Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2)
• Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ)
• Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (ZSDP-1)
• Zakon o urejanju trga dela (ZUTD)
• Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1)
• Zakon o tujcih (ZTuj-2)
• Zakon o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev (ZZSDT)

Poslovni subjekti morajo v okviru delovanja odgovorno poslovati. Pri tem morajo dosledno upoštevati načela:

• intelektualne lastnine;
• avtorske in sorodnih pravic;
• požarne varnosti;
• varstva osebnih podatkov;
• javne rabe slovenskega jezika.

Za opravljanje dejavnosti se je treba predhodno registrirati in izbrati ustrezno statusno obliko.

Ponudnik storitev je pravna ali fizična oseba, ki storitve zajema, hrambe ali spremljevalne storitve na trgu ponuja drugim fizičnim ali pravnim osebam.

Ponudnik storitev mora izpolnjevati splošne pogoje:

• da je registriran pri pristojnem sodišču ali drugem organu,
• da ni zoper ponudnika uveden ali začet postopek prisilne poravnave, stečajni ali likvidacijski postopek, drug postopek, katerega posledica ali namen je prenehanje ponudnikovega poslovanja,
• da poslovanja ponudnika ne vodi izredna uprava ali da ni bil uveden kateri koli drug postopek, podoben navedenim postopkom, skladno s predpisi države, v kateri ima sedež,
• da ni bil pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje v zvezi s podkupovanjem, obsodba pa še ni izbrisana; je ekonomsko-finančno sposoben,
• da ponudniku na kateri koli način ni dokazana huda strokovna napaka na področju, ki je povezano s storitvami hrambe in spremljevalnimi storitvami.

Skladno z regulativnim okvirom s področja elektronskih komunikacij je dovoljeno tudi čezmejno opravljanje storitev pod pogojem, da se predhodno obvesti AKOS.

Pravne podlage

• Zakon o elektronskih komunikacijah (ZEKom-2)

Pri gradnji novih večstanovanjskih in nestanovanjskih stavb mora biti projektirana in zgrajena stavbna fizična infrastruktura do omrežnih priključnih točk in v njej pasivna komunikacijska infrastruktura v skupnih delih stavbe, ki je primerna za doseganje visokih hitrosti.

V projektu in gradbeni izvedbi te infrastrukture mora biti predvidena in izdelana razdelilna točka, tako da je posameznemu operaterju omogočena povezava do vsakega dela stavbe (naročnika) posebej. Navedeno se smiselno upošteva tudi pri rekonstrukciji stavbne fizične oziroma pasivne komunikacijske infrastrukture. Projektiranje in izgradnja stavbne fizične ter pasivne komunikacijske infrastrukture je strošek investitorja v gradnjo ali rekonstrukcijo večstanovanjske ali nestanovanjske stavbe. 

Razdelila točka (točka koncentracije ali distribucije) je fizična točka v stavbi ali zunaj nje, ki je dostopna operaterjem omrežja in na kateri se je mogoče povezati s stavbno fizično infrastrukturo in pasivno komunikacijsko infrastrukturo.

Pravne podlage

• Zakon o elektronskih komunikacijah (ZEKom-2)

Infrastrukturni operater mora AKOS sporočiti namero o načrtovani gradnji in svoj poziv zainteresiranim soinvestitorjem v elektronska komunikacijska omrežja in pripadajočo infrastrukturo k skupni gradnji:

• 60 dni pred izdajo naročila za izdelavo projektne dokumentacije, ki je potrebna za gradbeno dovoljenje,
  ali
• kadar gradbeno dovoljenje ni potrebno, vsaj 90 dni pred začetkom izvajanja gradbenih del.

Pravne podlage

• Zakon o elektronskih komunikacijah (ZEKom-2)

ZEKom-2 v petem odstavku 10. člena dahe podlago za sprejem vladne uredbe, s katero se glede na stopnjo zahtevnosti gradnje določi enostavne komunikacijske objekte, za katere v skladu s predpisi o gradnji objektov ni treba pridobiti gradbenega dovoljenja, in predpiše, kaj se šteje za vzdrževanje komunikacijskih objektov. Za enostavne komunikacijske objekte ni treba pridobiti gradbenega dovoljenja in prijaviti začetka gradnje.  Do uveljavitve uredbe se uporablja Pravilnik o enostavnih komunikacijskih objektih in vzdrževanju komunikacijskih objektov, ki določa enostavne komunikacijske objekte. 

To so predvsem naslednji komunikacijski objekti:

• stavbe, katerih neto tlorisna površina ne presega 30 m2 oziroma niso višje od 4,
• gradbeno inženirski objekti, ki niso višji od 10 m oziroma z antenskimi nosilci in elektronsko komunikacijsko opremo ne presegajo višine obstoječega objekta za več kot za 10 m.

Pravilnik določa tudi vzdrževalna dela na komunikacijskih objektih, ki se poleg del, navedenih v tretjem odstavku 9. člena ZEKom-1, štejejo za vzdrževalna dela v javno korist. Za vzdrževalna dela glede na določbe Gradbenega zakona ni potrebno pridobiti gradbenega dovoljenja in prijaviti začetka gradnje.

Za gradnjo enostavnega komunikacijskega objekta vam gradbenega dovoljena  ni treba pridobiti, upoštevati pa morate:

• predpise s področja graditve,
• določila Uredbe o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju in
• prostorske akte občine, na območju katerih se gradnja izvaja oziroma na območjih, ki se urejajo z državnim prostorskim načrtom državne prostorske načrte.

Z vpogledom v te akte ali z vlogo za izdajo lokacijske informacije na pristojni občini, preverite, ali je na izbranem zemljišču dopustna gradnja ter ali je lokacija predvidene gradnje varovana na podlagi posebnega predpisa (varovana območja kot so narava, vode ipd. ali varovalni pasovi kot so cesta, elektrovod, plinovod ipd.). Pridobitev lokacijske informacije sicer ni več obvezna, vendar pa vsebuje podatke in pogoje iz prostorskih aktov in ukrepov na določenem območju (vzorec).

Če je lokacija predvidene gradnje varovana na podlagi posebnega predpisa (varovano območje, varovalni pas) mora investitor za nameravano gradnjo pridobiti soglasje pristojnega soglasodajalca.

Pravne podlage

• Zakon o elektronskih komunikacijah (ZEKom-2)

Če želite graditi komunikacijske objekte, ki glede na Pravilnik o enostavnih komunikacijskih objektih in vzdrževanju komunikacijskih objektov niso enostavni objekti, potem je treba skladno z Gradbenim zakonom pridobiti pravnomočno gradbeno dovoljenje in prijaviti začetek gradnje. Začetek gradnje je treba prijaviti osem dni pred dejanskim začetkom izvajanja gradnje.

Gradnja objekta mora biti skladna s prostorskim aktom, ki ureja zemljišče, na katerem bo potekala, izvedena pa mora biti tudi v skladu z gradbenimi predpisi in predpisi, ki so podlaga za izdajo mnenj k dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja.

Po opravljeni gradnji zahtevnih in manj zahtevnih objektov, za katere je bilo pridobljeno gradbeno dovoljenje, je treba pridobiti tudi uporabno dovoljenje.

Pravne podlage

• Zakon o elektronskih komunikacijah (ZEKom-2)
• Gradbeni zakon (GZ-1)

Povezave

• Ministrstvo za okolje in prostor

V primeru gradnje na tujih zemljiščih je treba pridobiti pravico graditi (služnost) skladno z določbami ZEKom-2 (od 23. do 30. člena).

Operater javnih komunikacijskih omrežij kot služnostni upravičenec mora lastniku zemljišča, na katerem namerava graditi komunikacijski objekt, predložiti predlog pogodbe. Ta pogodba mora po 27. členu ZEKom-2 vsebovati določilo o višini denarnega nadomestila za služnost in pa določilo o dopustnosti skupne uporabe komunikacijskih objektov, ki jih gradite oziroma postavljate, s strani drugih operaterjev, ki zagotavljajo elektronska komunikacijska omrežja. (Več o skupni uporabi je določeno v členih od 136. do 141. člena ZEKom-2).

Pri tem mora višina pogodbeno dogovorjenega denarnega nadomestila za služnost upoštevati zakonske zahteve in omejitve iz četrtega odstavka 27. člena ZEKom-2, ki med drugim vključuje tudi nadomestilo zaradi dopustnosti skupne uporabe komunikacijskih objektov služnostnega upravičenca s strani le-tega ter drugih fizičnih in pravnih oseb, ki zagotavljajo elektronska komunikacijska omrežja, v skladu s tem zakonom (določba o dopustnosti takšne souporabe je obvezna sestavina služnostne pogodbe).

Če lastnik nepremičnine v desetih dneh po prejemu predloga pogodbe ne pristane na njeno sklenitev, lahko investitor zahteva, da o ustanovitvi služnosti odloči pristojna upravna enota. Pri tem je tudi obvezna sestavina takšne odločbe o ustanovitvi služnosti določba o dopustnosti skupne uporabe komunikacijskih objektov služnostnega upravičenca ter drugih fizičnih in pravnih oseb, ki zagotavljajo elektronska komunikacijska omrežja, skladno s tem zakonom.

Pravne podlage

• Zakon o elektronskih komunikacijah (ZEKom-2)

Po končani gradnji mora investitor ali upravljavec komunikacijskega omrežja in pripadajoče infrastrukture posredovati ustrezne podatke o lokaciji in trasi, vrsti in trenutni uporabi komunikacijskega omrežja ter pripadajoče infrastrukture, vključno s številom posameznih pripadajočih vodov, Geodetski upravi RS za vpis v Zbirni kataster gospodarske javne infrastrukture ter v primeru izgradnje omrežnih priključnih točk tudi podatke o obstoječem stanju in zmogljivosti omrežne priključne točke na fiksni lokaciji.

Pravne podlage

• Zakon o elektronskih komunikacijah (ZEKom-2)