Gradnja železnic in podzemnih železnic (42.120)

Pooblaščeni strokovnjak ali pooblaščena strokovnjakinja je pooblaščeni arhitekt, pooblaščeni krajinski arhitekt, pooblaščeni inženir ali druga pooblaščena oseba s področja arhitekture, krajinske arhitekture, gradbeništva, elektrotehnike, strojništva, tehnologije, požarne varnosti ter geotehnologije in rudarstva, ki je vpisana v ustrezni imenik v skladu s svojimi poklicnimi nalogami po zakonu, ki ureja arhitekturno in inženirsko dejavnost. 

Pravne podlage

• Zakon o arhitekturni in inženirski dejavnosti (ZAID)
• Gradbeni zakon (GZ-1)

Vodja del pri IZS je posameznik, ki izpolnjuje predpisane pogoje in je vpisan v imenik Vodij del pri IZS.

V imenik  se vpisujejo posamezniki, ki so po pridobljeni ustrezni izobrazbi in najmanj treh letih delovnih izkušenj uspešno opravili strokovni izpit za vodjo del in imajo urejeno zavarovanje, ter nima prepovedi opravljanja poklica.

Vodja del izvajalcu del pri gradnji odgovarja za skladnost izvedenih del s projektno dokumentacijo, predpisi, s katerimi se podrobneje določijo bistvene in druge zahteve, ter predpisi s področja zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu na gradbišču.

Odgovorni vodje del imajo pooblastila na posameznih strokovnih področjih:

• gradbeništvo;
• strojništvo;
• elektrotehnika
• tehnologija, gozdarstvo in varnost pri delu
• geotehnologija in rudarstvo
• požarna varnost

Glede na vrsto objekta oziroma del, je potrebna različna stopnja izobrazbe vodje del. Glede na to delitev IZS deli poklic vodja del na: 

• Vz - vodja del - študijski program I stopnje
• Vm - vodja del - visokošolska stopnje tehnične smeri
• Vnp - vodja del - srednješolska izobrazba tehnične smeri 

Dela, ki jih opravlja posamezni vodja del:	Vz	Vm	Vnp
Vodenje celotne gradnje ali pretežnega dela ZAHTEVNEGA objekta	X
Vodenje celotne gradnje ali pretežnega dela gradnje MANJ ZAHTEVNEGA objekta	X	X
Vodenje posameznih del na ZAHTEVNIH in MANJ ZAHTEVNIH objektih	X	X	X
Vodenje gradnje NEZAHTEVNIH objektov	X	X	X

 

Podrobneje

Vodja gradnje pri OZS - mojster je posameznik, ki izpolnjuje predpisane pogoje in je vpisan v imenik Vodij gradnje pri OZS. 

Vodja gradnje izvajalcu del pri gradnji odgovarja za skladnost izvedenih del s projektno dokumentacijo, predpisi, s katerimi se podrobneje določijo bistvene in druge zahteve, ter predpisi s področja zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu na gradbišču.

Vodja gradnje pri OZS - mojster s področja gradbeništva opravlja:

• vodenje posameznih del na ZAHTEVNIH in MANJ ZAHTEVNIH objektih
• Vodenje gradnje NEZAHTEVNIH in ENOSTAVNIH objektov.

Podrobneje

Gradbeni delovodja je zadolžen za vodenje gradnje, kar vključuje skrb za izvajanje del v skladu s projektno dokumentacijo, s predpisi, s katerimi se podrobneje določijo bistvene in druge zahteve, s standardi in pravili stroke ter predpisi s področja zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu na gradbiščih.

Gradbeni delovodja je vpisan v imenik pri Gospodarski zbornici Slovenije.

V imenik  se vpisujejo posamezniki, ki:

• izpolnjujejo pogoje za gradbenega delovodjo
• imajo z izvajalcem sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za polni delovni čas ali v posebnih primerih za krajši delovni čas v skladu z zakonom, ki ureja delovno razmerje.

Vodja del pri GZS opravlja:

• vodenje posameznih del na ZAHTEVNIH in MANJ ZAHTEVNIH objektih
• vodenje gradnje NEZAHTEVNIH in ENOSTAVNIH objektov.

Podrobneje

Zavarovanje odgovornosti za škode mora vključevati odgovornost za škodo, ki bi nastala investitorju ali tretji osebi v zvezi z opravljanjem njegove dejavnosti in mora kriti škodo zaradi malomarnosti, napake ali opustitve dolžnosti izvajalca in pri njem zaposlenih, pri čemer višina letne zavarovalne vsote ne sme biti nižja od 50.000 eurov.

Če ima izvajalec v tujini zavarovano odgovornost za škodo, mora zavarovanje kriti škodo povzročeno v Republiki Sloveniji, pri čemer višina letne zavarovalne vsote ne sme biti nižja od 50.000 evrov.

Dokazila

• Sklenjena zavarovalna polica v Republiki Sloveniji ali v državi pogodbenici pod pogojem, da to zavarovanje krije škodo, povzročeno v Republiki Sloveniji.

Pravne podlage

• Zakon o arhitekturni in inženirski dejavnosti (ZAID)
• Gradbeni zakon (GZ-1)

Pravilo obrnjene davčne obveznosti se uporablja za davčne zavezance, identificirane za namene DDV, ki opravljajo:

1. Gradbena dela, vključno s popravili, čiščenjem, vzdrževanjem, rekonstrukcijo in rušenjem v zvezi z nepremičninami. Med te primeroma spadajo:

- Gradnja stavb pod šifro SKD: F/41 (npr. gradnja stanovanjskih in nestanovanjskih stavb);

- Gradnja inženirskih objektov pod šifro SKD: F/42 (npr. gradnja cest in železnic, mostov in predorov, gradnja objektov oskrbne infrastrukture, gradnja vodnih objektov, gradnja drugih objektov nizke gradnje);

- Specializirana gradbena dela pod šifro SKD: F/43 (npr. pripravljalna dela na gradbišču, rušenje objektov, zemeljska pripravljalna dela, testno vrtanje in sondiranje, inštaliranje pri gradnjah, zaključna gradbena dela).

- Med čiščenje kot gradbena dela spada le čiščenje novogradenj pred prevzemom iz šifre SKD F/43.390

2. Posredovanje osebja, vključenega v dejavnosti iz prejšnje točke.

3. Dobava nepremičnin, in sicer:

- dobava objektov ali delov objektov in zemljišč, na katerih so objekti postavljeni, razen če je dobava opravljena, preden so objekti ali deli objektov prvič vseljeni oziroma uporabljeni, ali če je dobava opravljena, preden potečeta dve leti od začetka prve uporabe oziroma prve vselitve;

- dobava zemljišč, razen stavbnih zemljišč.

Dobave pod točko 3 so oproščene plačila DDV, lahko pa se prodajalec in kupec, ki ima v zvezi s to nepremičnino 100 % pravico do odbitka DDV, pred opravljeno dobavo dogovorita za obdavčitev te dobave z DDV. Na zahtevo davčnega organa morata dokazati obstoj pisnega dogovora o obdavčitvi transakcije v zvezi z nepremičnino pred opravljeno dobavo. Pisni dogovor mora vsebovati najmanj jasno izjavo volje, da želita, da se transakcija obdavči, identifikacijsko številko za DDV davčnih zavezancev, njuno vlogo pogodbene stranke in navedbo nepremičnine, na katero se dogovor nanaša.

4. Dobava odpadkov, ostankov in rabljenega materiala ter storitev iz Priloge III zakona ZDDV-1.

5. Prenos pravic do emisije toplogrednih plinov, kakor so opredeljene v zakonu, ki ureja varstvo okolja.

Mehanizem obrnjene davčne obveznosti iz 76.a člena ZDDV-1 se uporablja le v primerih dobav blaga in opravljenih storitev, ki jih opravi davčni zavezanec, identificiran za namene DDV v Sloveniji, drugemu davčnemu zavezancu, prav tako identificiranemu za namene DDV v Sloveniji.

Dobavitelj blaga oziroma izvajalec storitev mora zato preveriti, ali je prejemnik v trenutku, ko nastane obveznost za obračun DDV od dobav blaga, storitev in predplačil, identificiran za namene DDV. Preverjanje, ali je identifikacijska številka za DDV, ki jo je predložil prejemnik blaga ali storitve, veljavna ali ne, se lahko opravi z vpogledom v seznam davčnih zavezancev, objavljenim na spletni strani FURS.

Pri uporabi mehanizma obrnjene davčne obveznosti je kupec blaga oziroma prejemnik storitve tisti, ki mora obračunati in plačati DDV.

Izdaja računa

Dobavitelj od opravljene dobave ne obračuna DDV, na računu pa mora navesti, da je dobava blaga ali opravljena storitev predmet obrnjene davčne obveznosti (navedba klavzule »Obrnjena davčna obveznost«). Na računu mora navesti podatek o davčni osnovi za posamezno davčno stopnjo in znesek DDV, dolgovan na podlagi obrnjene davčne obveznosti.

Več o obrnjeni davčni obveznosti je pojasnjeno v podrobnejšem opisu.

Obračun davka na dodano vrednost

Vsak davčni zavezanec, identificiran za namene DDV, mora davčnemu organu predložiti obračun DDV. Dobavitelj, ki opravlja storitve ali dobavlja blago, ki je predmet obrnjene davčne obveznosti, mora v obrazcu obračunu DDV (obrazec DDV-O) vključiti tudi znesek dobave blaga in storitev v Sloveniji, od katerih obračuna DDV prejemnik (polje 11a). Dobavitelj DDV ne obračuna, saj je to obveznost prejemnika. Prejemnik (kupec) mora v obračunu DDV v polju 31a izkazati osnovo prejetih nabav in od njih obračunati DDV (polja 25, 25a, 25b).

Poročanje o dobavah

Davčni zavezanec, ki opravlja dobave blaga ali storitev iz 76.a člena ZDDV-1 mora, poleg obračuna DDV, davčnemu organu predložiti še poročilo o teh dobavah za koledarski mesec. V poročilu mora navesti tudi morebitne popravke podatkov o zadevnih dobavah iz preteklih obdobij.

Poročilo o dobavah (obrazec PD-O) davčni zavezanec predloži davčnemu organu elektronsko, preko storitev elektronskega poslovanja FURS eDavki, do zadnjega delovnega dne naslednjega meseca po poteku koledarskega meseca.

Pravne podlage

• Zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV-1)
• Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost

Za uvajanje sodobnejših, bolj transparentnih in varnejših poslovnih praks v gradbeništvu, se uporabljajo Posebne gradbene uzance (PGU). PGU so prvi nacionalni dokument na tem področju, ki podrobneje opredeljuje pravila za ravnanje pogodbenih partnerjev pri izvedbi del na gradbenih objektih, kot so določena v Obligacijskem zakoniku ter v zakonih in predpisih, povezanih z gradnjo.

V PGU so zbrana in poenotena pravna določila, ki se običajno uporabljajo v pogodbenih tekstih na gradbenem področju, tudi pri zaključnih gradbenih delih in inštalacijah. Na trg gradbenih storitev in v proces gradnje prinašajo več urejenosti in predvidljivosti, kar je v korist tako izvajalcem kot naročnikom.

Pravne podlage

• Obligacijski zakonik (OZ)

Povezave

• Gradbene uzance – Gospodarska zbornica Slovenije
• Gradbene uzance – Obrtno podjetniška zbornica Slovenije

Gradnja je izvedba gradbenih in drugih del, povezanih z gradnjo. To obsega novogradnjo, rekonstrukcijo, manjšo rekonstrukcijo, vzdrževanje objekta, vzdrževalna dela v javno korist, odstranitev in spremembo namembnosti.

Izvajalec je odgovoren za izvajanje gradnje v okviru prevzete storitve, in sicer da:

• Za vodenje gradnje določi pri sebi zaposlenega posameznika.
• Izvaja gradnjo na zakoličenem, ograjenem, zavarovanem in označenem gradbišču.
• Izvaja gradnjo na podlagi pravnomočnega oziroma dokončnega gradbenega dovoljenja in v skladu s projektno dokumentacijo za izvedbo gradnje ter na podlagi prijave začetka gradnje.
• V skladu s predpisi in strokovnimi pravili zagotavlja kakovostno izvedbo.
• Vodi gradbeni dnevnik, v katerega vnaša pomembne podatke o izvajanju gradnje.
• Pridobiva in zbira potrdila o skladnosti in ustreznosti gradbenih in drugih proizvodov, materialov ter naprav.
• Pravočasno obvešča nadzornika pred vsako pomembno fazo izvajanja gradnje.
• Investitorja in nadzornika opozori na morebitne ugotovljene pomanjkljivosti projektne dokumentacije za izvedbo gradnje.
• Zagotavlja pogoje za varnost in zdravje pri delu.
• Zagotavlja varnost objekta, življenja in zdravja mimoidočih, prometa, sosednjih objektov in okolice.
• Izbira tehnološke in delovne procese, ki povzročajo najmanjše možno tveganje za nastanek nezgod pri delu, poklicnih bolezni ali bolezni v zvezi z delom ter najmanjše negativne vplive na okolje in objekte.
• V času gradnje omogoči dostop na gradbišče projektantu, ki je izdelal projektno dokumentacijo za izvedbo gradnje, in projektantu projektne dokumentacije izvedenih del, investitorju, nadzorniku ter koordinatorju za varnost in zdravje pri delu.
• Nadzorniku sproti izroča vso dokumentacijo o ustreznosti izvedbe del, dokazila o lastnostih vgrajenih materialov in proizvodov ter druga dokazila o pregledih in meritvah.
• Po zaključeni gradnji odstrani gradbene ovire in omejitve dostopa, na območju gradnje ustrezno odstrani odpadke in uredi območje, kjer je bilo gradbišče.
• Podaja izjavo, ki je sestavni del dokazila o zanesljivosti objekta.
• Posameznik, ki vodi gradnjo in izvajalec (poslovni subjekt) s svojima podpisoma jamčita, da gradnja izpolnjuje zahteve GZ-1.

Če je na gradbišču več izvajalcev in je investitor med njimi določil izvajalca, ki je prevzel naloge vodenja gradbišča, je ta zadolžen, da prevzame zakoličbo in zagotovi, da se gradnja izvaja na ograjenem, zavarovanem in označenem gradbišču. Naloge vodenja gradnje se razširijo tudi na vodenje gradbišča ter skrb za koordinacijo med vsemi izvajalci ter usklajevanje dela in logistiko. 

Pravne podlage

• Gradbeni zakon (GZ-1)

Pri graditvi stavb je treba zagotoviti tudi požarno varnost. Predpisani ukrepi, ki jih je treba izvesti, se uporabljajo za gradnjo novih stavb, rekonstrukcije stavb ter nadomestne gradnje. Za rekonstrukcije se predpisani ukrepi uporabljajo, kadar so za to dane tehnične možnosti in upoštevani pogoji varstva kulturne dediščine.

Nosilna konstrukcija objekta mora ob morebitnem požaru ohraniti potrebno nosilnost. Stavbe morajo biti razdeljene v požarne sektorje, če je to nujno za omejitev hitrega širjenja požara v njih. Za omejitev hitrega širjenja požara po objektu morajo biti uporabljeni gradbeni elementi, ki se težko vžgejo, ob vžigu oddajajo majhno količino toplote in dima ter omejujejo hitro širjenje požara po površini.

Zunanje stene in strehe stavb, ločilne stene, skupaj z vrati, okni in drugimi preboji, morajo zmanjšati nevarnost širjenja požara na sosednje objekte. Projektirane in grajene morajo biti tako, da je z upoštevanjem njihovega odmika od meje parcele omejeno širjenje požara na sosednje objekte.

Ob požaru mora biti na voljo zadostno število evakuacijskih poti in izhodov za hiter in varen umik iz stavbe. Če je glede na zasnovo, namembnost in velikost stavbe nujno, morajo biti v stavbi vgrajeni sistemi za požarno javljanje in alarmiranje, zagotovljene naprave in oprema za gašenje in vgrajeni ustrezni sistemi za gašenje požara. Gasilcem in reševalcem mora biti zagotovljen neoviran in varen dostop in viri vode za gašenje.

Pravne podlage

• Gradbeni zakon (GZ-1)
• Pravilnik o požarni varnosti v stavbah

Pri projektiranju, gradnji in vzdrževanju objektov je potrebno upoštevati učinkovito rabo energije in rabo obnovljivih virov energije na področju toplotne zaščite, ogrevanja, hlajenja, prezračevanja ali njihove kombinacije, priprave tople vode in razsvetljave v stavbah ter drugih tehničnih sistemov, povezanih s sistemi stavbe.

Z materiali in elementi konstrukcije ter celotno zunanjo površino objekta mora biti omogočeno učinkovito upravljanje energijskih tokov.

Sistem ogrevanja mora ob najmanjših toplotnih izgubah zagotoviti ustrezno raven notranjega toplotnega ugodja.

Z uporabo pasivnih gradbenih elementov je potrebno zagotoviti da se prostori v objektu zaradi sončnega obsevanja ne pregrejejo oziroma v  nasprotnih primerih uporabiti predpisano rešitev za toplotno ugodje. V kolikor to ni mogoče, se uporabi sistem za hlajenje stavbe.

Grajeni objekt mora doseči predpisane kakovosti zraka. Če tega ni moč doseči z naravnim prezračevanjem se uporabi sistem hibridnega ali mehanskega prezračevanja, ki mora omogočati učinkovito vračanje toplote zraka.

Topla voda se praviloma zagotavlja z učinkovitim daljinskim ogrevanjem. Če to ni mogoče, se energijska učinkovitost tega sistema zagotovi z energijsko učinkovitimi generatorji in hranilniki tople vode. Zagotoviti je treba energijsko učinkovit razvod, zmanjšan pretok tople vode in regulacijo sistema.

Z uporaba naravne osvetlitve se zagotavlja učinkovito rabe energije za razsvetljavo. V kolikor to ni mogoče e to ni mogoče, se uporabijo energijsko učinkovita svetila in pripadajoči elementi.

Stavbe, za katere se določa energijska učinkovitost, 3. člen Pravilnik o učinkovit rabi energije, razvrščamo v eno od naslednjih vrst:

• energetsko nezahtevne stavbe,
• energetsko manj zahtevne stavbe,
• energetsko zahtevne stavbe.

Pravne podlage

• Gradbeni zakon (GZ-1)
• Pravilnik o učinkoviti rabi energije v stavbah

Pri projektiranju in graditvi objektov je potrebno zagotovit, da so objekti ob normalni uporabi varni pred zdrsi, spotikanjem, padci, utopitvami, trčenjem, padci predmetov, opeklinami, električnimi udari, udari strele, eksplozijami, vlomi in drugimi nesrečami ali poškodbami.

Zasteklitve morajo biti zaščitene pred trkom ali izdelane tako, da ob razbitju niso nevarne. Na komunikacijskih poteh morajo biti vidno označene. Gradbeni elementi, kot so fasade in stekleni elementi, morajo biti varno pritrjeni. Strehe morajo biti varne pred zdrsi snega in leda. 

Pravne podlage

• Gradbeni zakon (GZ-1)

Nizkonapetostne električne inštalacije so inštalacije in pripadajoče naprave, namenjene delovanju objekta in so vanj trajno vgrajene. Nizkonapetostne električne inštalacije so napajane z nazivno izmenično napetostjo do vključno 1000 V oziroma z nazivno enosmerno napetostjo do vključno 1500 V.

Pri projektiranju, izvedbi in vzdrževanju električnih inštalacij je potrebno zagotoviti varnost pred električnim udarom, pod napetostnimi, prenapetostnimi in čezmernimi elektromagnetnimi vplivi, vžigom možne eksplozivne atmosfere, čezmernim segrevanjem inštalacijskih elementov in elektroenergetskih sistemov, električnimi kratkimi stiki in preskoki, nevarnostjo prekinitve napajanja in drugimi nevarnostmi.

Pravne podlage

• Gradbeni zakon (GZ-1)
• Pravilnik o zahtevah za nizkonapetostne električne inštalacije v stavbah

Vse zahtevne in manj zahtevne stavbe morajo biti opremljene s sistemom zaščite pred strelo z zaščitnim nivojem najmanj IV, ki mora biti projektiran, izveden in vzdrževan tako, da se:

• odvede atmosfersko razelektritev v zemljo brez škodljivih posledic in pri tem ne povzroča iskrenja in električnih preskokov, ki bi lahko povzročili požar,
• prepreči okvare električnih, telekomunikacijskih in drugih oskrbovalnih sistemov ali jih omeji na najmanjšo možno mero,
• prepreči okvare električnih in elektronskih naprav ali jih omeji na najmanjšo možno mero in
• zagotavlja dovolj nizke napetosti dotika in koraka z ustrezno izenačitvijo potencialov.

S sistemom za zaščito pred strelo ni treba opremiti tistih enostanovanjskih in dvostanovanjskih stavb, ki sodijo med manj zahtevne ali nezahtevne objekte. V stavbah z električno inštalacijo je treba izvesti skupno ozemljilo, ki mora omogočati tudi delovanje sistema zaščite pred strelo.

Glede na zahteve Pravilnika o zaščiti stavb pred delovanjem strele (3. točka 5.člena) je za določene stavbe potrebno izdelati oceno tveganja pred udarom strele in na njeni podlagi določiti ustrezen nivo zaščite pred strelami.

Pravne podlage

• Gradbeni zakon (GZ-1)
• Pravilnik o zaščiti stavb pred delovanjem strele

Pri projektiranju in graditvi novih stavb ter rekonstrukcijo in vzdrževanje obstoječih stavb je potrebno zagotoviti primerno raven hrupa, na način, da ta ne ogroža zdravja ljudi.  Za rekonstrukcije zahteve veljajo, če so dane tehnične možnosti in to ne nasprotuje pogojem varstva kulturne dediščine.

Zahteve, s katerimi se v stavbah in njihovih delih omeji raven hrupa, in ustvari ustrezne razmere za njihovo delo, druge dejavnosti in počitek določa Pravilnik o zaščiti varstva pred hrupom v stavbah.

Zaščita pred hrupom v stavbah mora zagotavljati varstvo pred:

• zunanjim hrupom (npr. hrupom zaradi prometa, hrupom iz industrijskih objektov),
• hrupom, ki po zraku prihaja iz drugih prostorov,
• udarnim hrupom, ki se iz drugih prostorov prenaša prek konstrukcije,
• hrupom obratovalne opreme in
• odmevnim hrupom.

Izbira ukrepov ali rešitev je odvisna od ravni zunanjega hrupa v okolici stavbe in od namena uporabe stavbe, in sicer z izvedbo zadostne zvočne izolacije zunanjih ločilnih elementov, notranjih ločilnih elementov skladno z namembnostjo prostorov, ki jih ločujejo, in z ukrepi za zvočno izolacijo obratovalne opreme, z namestitvijo ustrezne površine zvočno vpojnih elementov.

Pravne podlage

• Gradbeni zakon (GZ-1)
• Pravilnik o zaščiti pred hrupom v stavbah

Pri projektiranju, grajenju, vzdrževanju in odstranjevanju objektov je potrebno upoštevati trajnostno rabo naravnih virov in omogočanje ponovne uporabe ali možnost recikliranja objektov, njihovih delov in gradbenega materiala po odstranitvi, dolge življenjska doba objektov in uporaba okoljsko sprejemljivih surovin in sekundarnih surovin v objektih.

Potrebno je zagotoviti, da se v objekt vgrajujejo materiali, gradbeni proizvodi in proizvodi, ki so skladni s predpisi gradbenih in drugih proizvodov, tehničnimi zahtevami in ugotavljanjem skladnosti, ki urejajo splošno varnost proizvodov, in sicer na način, da se zaščiti javni interes pri gradnji objektov. Slednje pomeni, da se spoštuje načela enakih možnosti, varstvo okolja, varnost objektov, ohranjanje narave, varstvo vode in kulturne dediščine, ipd. 

Pri gradnji se lahko vgrajujejo tudi materiali, gradbeni proizvodi in proizvodi, ki so že bili uporabljeni. V tem primeru njihova ponovna uporaba ne sme predstavljati tveganja za uporabnike in okolje, prav tako pa po uporabi niso spremenjene bistvene zahteve za objekte.

Pravne podlage

• Gradbeni zakon (GZ-1)

Pri projektiranju, graditvi in vzdrževanju objektov je potrebno zagotoviti higiensko in zdravstveno zaščito ter zaščito okolja. 

V objektih je potrebno poskrbeti, da je onesnaževanje notranjega in zunanjega zraka, odvajanje odpadnih voda, ravnanje z odpadki ter ionizirajoča in elektromagnetna sevanja čim manjši in ne presegajo predpisanih mejnih vrednosti.

V objektih, v katerih se zadržujejo ljudje, mora biti na voljo pitna voda, ki je zdravstveno ustrezna ter zagotovljeno zadostno število sanitarij. Vse prostore v objektih, dostopne ljudem, je treba osvetliti v skladu z njihovo namembnostjo. V objektih je treba zagotoviti notranje ugodje in kakovost zraka.

Objekti morajo imeti higiensko in zdravstveno neoporečen sistem zbiranja in odvajanja komunalnih, padavinskih in industrijskih odpadnih voda ter drugih odpadnih tekočin. Prav tako pa morajo biti objekti zaščiteni pred nezaželeno vlago iz talnih voda, atmosferskih padavin ter vode iz napeljav objekta. Preprečiti je treba škodljivo nabiranje vlage zaradi kondenzacije vodne pare v gradbenih elementih objektov in na njihovih površinah, in sicer na ovoju stavbe, npr. strehi, zunanjih stenah, tleh in stavbnemu pohištvu v ovoju.

Pravne podlage

• Gradbeni zakon (GZ-1)
• Pravilnik o zaščiti stavb pred vlago

Pri projektiranju, gradnji in vzdrževanju novih objektov ter pri nadomestni gradnji je nujno zagotoviti mehansko odpornost in stabilnost objektov skozi celotno življenjsko dobo. V primeru rekonstrukcije objektov se ta zahteva uporablja, če obstajajo tehnične možnosti za dosego tega cilja in če ni v nasprotju s pogoji varstva kulturne dediščine.

Pri zagotavljanju mehanske odpornosti in stabilnosti je potrebno upoštevati trajne obremenitve (težnost, zemeljski in vodni pritiski, deformacije med gradnjo), spremenljive obremenitve (koristna obtežba, obremenitev s snegom in ledom, obremenitev zaradi vetra, vpliv vode in valov, temperaturni vplivi, zmrzovanje, vplivi žerjavov, dinamični vplivi strojev, obremenitve med gradnjo in korozija) ter naključne vplive (udarci, eksplozije, potresi, vplivi požara).

Objekti morajo biti odporni in stabilni med gradnjo ter v fazi uporabe, tako da vplivi, ki so jim verjetno izpostavljeni, ne povzročijo:

• porušitve celotnega ali dela gradbenega objekta,
• deformacij, ki presegajo dopustne ravni,
• škode na drugih delih gradbenega objekta, napeljavah in vgrajeni opremi zaradi prevelikih deformacij nosilne konstrukcije ali
• škode, ki nastane zaradi določenega dogodka, katerega obseg je nesorazmerno velik v primerjavi z osnovnim vzrokom.

Pravne podlage

• Gradbeni zakon (GZ-1)
• Pravilnik o mehanski odpornosti in stabilnosti objektov

Pri gradbenih delih zaradi gradnje, rekonstrukcije, adaptacije, obnove ali odstranitve objekta nastanejo gradbeni odpadki (skupina 17 iz seznama odpadkov iz predpisa, ki ureja odpadke). Za ravnanje z gradbenimi odpadki na gradbišču je v celoti odgovoren investitor. Gradbeni izvajalci morajo zagotoviti ustrezno ravnanje z gradbenimi odpadki, skladno s projektno dokumentacijo.

Nastajanje in nadaljnje ravnanje z gradbenimi odpadki morata biti načrtovana v Načrtu gospodarjenja z gradbenimi odpadki, ko je izdelava le tega potrebna. O nastalih odpadkih na gradbišču in ravnanju z njimi poroča investitor ločeno za vsako gradbišče s Poročilom o nastalih gradbenih odpadkih in o ravnanju z njimi.

Načrt gospodarjenja z gradbenimi odpadki mora glede na vrsto in količino gradbenih odpadkov vsebovati podatke o:

• izločitvi nevarnih gradbenih odpadkov pred odstranitvijo objekta, če zadeva pridobitev gradbenega dovoljenja tudi odstranitev objekta,
• ločenem zbiranju gradbenih odpadkov na gradbišču,
• obdelavi gradbenih odpadkov na gradbišču,
• predvideni prostornini zemeljskega izkopa, nastalega zaradi izvajanja gradbenih del na gradbišču, in ravnanju z njim,
• predvideni prostornini uporabe zemeljskega izkopa na gradbišču, ki ni nastal zaradi izvajanja gradbenih del na gradbišču,
• količinah in vrstah gradbenih odpadkov, predvidenih za oddajo zbiralcu gradbenih odpadkov,
• količinah in vrstah gradbenih odpadkov, predvidenih za oddajo v obdelavo,
• predvidenih načinih obdelave gradbenih odpadkov in izvajalcih obdelave gradbenih odpadkov.

Če pri gradnji nastajajo odpadki, ki vsebujejo azbest, je zaradi preprečevanja oziroma zmanjšanja emisije azbestnih vlaken v okolje potrebno upoštevati določbe predpisa, ki ureja ravnanje z odpadki, ki vsebujejo azbest in predpisa, ki določa obvezna ravnanja pri rekonstrukciji ali odstranitvi objektov in pri vzdrževalnih delih na objektih, instalacijah ali napravah, kadar se odstranjujejo materiali, ki vsebujejo azbest. Rekonstrukcijo ali odstranitev objektov in vzdrževalna dela lahko opravlja le izvajalec, ki ima za odstranjevanje azbesta okoljevarstveno dovoljenje ministrstva, pristojnega za okolje. Za odstranjevanje azbestnih odpadkov se uporabljajo predpisi, ki urejajo odpadke, odlaganje odpadkov na odlagališčih oziroma sežiganje odpadkov.

Pravne podlage

• Gradbeni zakon (GZ-1)
• Uredba o ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih
• Uredba o pogojih, pod katerimi se lahko pri rekonstrukciji ali odstranitvi objektov in pri vzdrževalnih delih na objektih, instalacijah ali napravah odstranjujejo materiali, ki vsebujejo azbest
• Uredba o odpadkih
• Uredba o ravnanju z odpadki, ki vsebujejo azbest
• Uredba o odlagališčih odpadkov
• Uredba o sežigalnicah odpadkov in napravah za sosežig odpadkov

Cene storitev, ki se ponujajo pri prodaji potrošnikom, morajo biti označene v skladu s 14. členom Zakona o varstvu potrošnikov (Uradni list RS, št. 130/22) in Pravilnikom o načinu označevanja cen blaga, digitalnih vsebin in storitev ter objavi znižanja cene blaga (Uradni list RS, št. 10/23).

Podjetje za storitev, ki jo ponuja potrošniku, vidno označi ceno, ki vključuje davek na dodano vrednost, če je podjetje zavezanec za davek na dodano vrednost. Cena storitve je označena v evrih. V primeru, da je poleg cene v evrih označena tudi cena v drugih valutah, mora biti poleg zneska v evrih tudi oznaka EUR. Podjetje upošteva označeno ceno. Če gre za ponudbo v okviru storitev informacijske družbe, mora biti poleg cene jasno in nedvoumno navedeno, ali cena vključuje tudi stroške dostave.

Cene za vse storitve morajo biti označene kot cene v obliki cenika. Označitev cen za storitve mora biti nedvoumna, lahko prepoznavna, čitljiva in za potrošnika na vidnem in dosegljivem mestu.

Pri storitvah, pri katerih cene ni mogoče označiti kot cene za vrsto storitve, se ceno storitve lahko označi na enega od naslednjih načinov:

• kot ceno delovne ure za izvedbo določene storitve v poslovnem prostoru izvajalca storitve;
• kot ceno delovne ure za izvedbo določene storitve na kraju samem;
• kot ceno vseh stroškov za izvedbo določene storitve;
• kot ceno storitve, preračunano na mersko enoto;
• kot ceno storitve, ki jo nedvoumno opredelimo na drug način in se običajno uporablja pri ponujanju določenih storitev.

Cena za storitve je nedvoumno označena, če je ni možno zamenjati s ceno druge storitve, ki se nahaja v neposredni soseščini.

Cena za storitve je v poslovnem prostoru označena čitljivo, če je velikost črk in številk na ceniku za storitve najmanj 5 mm.

Cena za storitev mora biti potrošniku lahko dostopna ter mora biti objavljena na vidnem mestu v poslovnem prostoru, kjer je ta storitev potrošniku ponujena.

Kot vidno označeno ceno storitve se šteje, da je cenik obešen na steno poslovnega prostora oziroma tistega njegovega dela, kjer se nahajajo potrošniki. 

Pravne podlage

• Pravilnik o načinu označevanja cen blaga, digitalnih vsebin in storitev ter objava znižanja cene blaga
• Zakon o varstvu potrošnikov (ZVPot-1)

Podjetje mora potrošniku pred sklenitvijo pogodbe oziroma preden potrošnika zavezuje ponudba na jasen in razumljiv način zagotoviti naslednje informacije, če niso jasne že iz okoliščin:

1. glavne značilnosti blaga, storitve ali digitalne vsebine;
2. firmo, naslov sedeža podjetja in telefonsko številko podjetja, kadar je ta na voljo;
3. končno ceno ponujenega blaga, storitve ali digitalne vsebine, vključno z davki, ali način izračuna cene, če je zaradi narave blaga, storitve ali digitalne vsebine ni mogoče izračunati vnaprej;
4. informacije o morebitnih dodatnih stroških prevoza, dostave ali pošiljanja ali opozorilo, da taki stroški lahko nastanejo, če jih ni mogoče vnaprej izračunati
5. plačilne pogoje ter pogoje dostave blaga in izvedbe storitve oziroma dobave digitalne vsebine, rok dostave blaga in izvedbe storitve oziroma dobave digitalne vsebine, kadar je to potrebno;
6. informacije o pritožbenem postopku pri podjetju;
7. seznanitev z zakonskim jamstvom za skladnost blaga, storitve ali digitalne vsebine;
8. seznanitev z možnostjo in pogoji poprodajnih storitev in prostovoljnega jamstva (tržne garancije), kadar je to potrebno;
9. trajanje pogodbe, kadar je to primerno, in pogoje za odstop od pogodbe, sklenjene za nedoločen čas ali pogodbe s samodejnim podaljševanjem;
10. funkcionalnost, vključno z veljavnimi ukrepi za tehnično zaščito blaga z digitalnimi elementi, digitalne vsebine ali digitalne storitve, kadar je to primerno;
11. informacijo o združljivosti in interoperabilnosti blaga z digitalnimi elementi, digitalne vsebine ali digitalne storitve, s katero je podjetje seznanjeno oziroma bi moralo biti seznanjeno.

Omenjene informacije ni treba zagotoviti za pogodbe, ki vključujejo vsakodnevne transakcije in se izpolnijo nemudoma ob sklenitvi.

Pravne podlage

• Zakon o varstvu potrošnikov (ZVPot-1)