Izvajanje obratovalnega monitoringa hrupa v okolju
Obratovalni monitoring je izvajanje občasnega ocenjevanja hrupa, ki nastaja zaradi uporabe vira hrupa ali zaradi njegovega obratovanja.
Obratovalni monitoring se izvaja za vire onesnaževanja okolja s hrupom:
- cesto, na kateri je letni pretok večji od 3 000 000 vozil oziroma na poselitvenih območjih za cesto, na kateri je letni pretok večji od 1 000 000 vozil, enkrat v obdobju petih let;
- železniško progo, z letnimi prevozi več kot 30 000 vlakov oziroma na poselitvenih območjih za železniške proge z letnimi prevozi več kot 10 000 vlakov, enkrat v obdobju petih let;
- letališče ali heliport, enkrat v obdobju petih let;
- pristanišče, enkrat v obdobju treh let;
- skladišče ali druge odprte površine za pretovor blaga, če letna masa tega blaga presega 10 000 ton, enkrat v obdobju treh let;
- odprto parkirišče na katerem letni pretok vozil presega 1 000 000 vozil, enkrat v obdobju treh let;
- napravo, katere obratovanje zaradi izvajanja industrijske, obrtne, proizvodne, storitvene in podobnih dejavnosti ali proizvodne dejavnosti v kmetijstvu ali gozdarstvu povzroča v okolju stalen ali občasen hrup, enkrat v obdobju treh let;
- obrat, enkrat v obdobju treh let.
Izvajanje obratovalnega monitoringa opravlja oseba, ki je vpisana v evidenco izvajalcev obratovalnega monitoringa. V evidenco izvajalcev obratovalnega monitoringa se lahko vpiše pravna oseba ali samostojni podjetnik, ki ima pooblastilo ministrstva za izvajanje obratovalnega monitoringa in oseba, ki je upravičena izvajati obratovalni monitoring v drugi državi članici. O opravljenem obratovalnem monitoringu mora pooblaščeni izvajalec ocenjevanja hrupa izdelati poročilo o ocenjevanju hrupa.
Velja za naslednje dejavnosti po SKD:
Splošni pogoji
-
Za opravljanje dejavnosti se morate predhodno registrirati in izbrati ustrezno statusno obliko.
-
Poslovni subjekt mora v okviru svojega poslovanja sprejeti odločitev ali postati davčni zavezanec. Če se podjetje odloči, da bo postalo zavezanec za DDV, je potrebno davčnemu organu predložiti zahtevek za izdajo identifikacijske številke za DDV. Ko je zavezanec identificiran za namene DDV, je treba davčnemu uradu predložiti obračun davka za vsako davčno obdobje posebej. Davčno obdobje je koledarski mesec ali koledarsko trimesečje.
Kdaj postati davčni zavezanec?
Pravne podlage
- Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2)
- Zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV-1)
- Zakon o dohodnini (ZDoh-2)
Pristojni organ
Finančna uprava Republike Slovenije
Šmartinska cesta 55
1000 Ljubljana -
Zakon o gospodarskih družbah določa, da morajo vsi – družbe in podjetniki – voditi poslovne knjige ter jih enkrat letno zaključiti v skladu z zakonom in Slovenskimi računovodskimi standardi (2024) ali mednarodnimi standardi računovodskega poročanja.
Pravne podlage
- Zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV-1)
- Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1)
- Slovenski računovodski standardi
- Zakon o davčnem potrjevanju računov (ZDavPR)
Pristojni organ
Ministrstvo za finance
Župančičeva 3
1000 Ljubljana -
Področje delovne zakonodaje regulira Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1). Poleg pogodbe o zaposlitvi, slovenska zakonodaja opredeljuje tudi več posebnih oblik opravljanja dela. Pri sklenitvi delovnega razmerja je potrebno upoštevati predpisan postopek zaposlitve.
Delodajalec mora na delovnem mestu dosledno upoštevati:
- ureditev obveznih socialnih zavarovanj in refundacije nadomestila plač,
- varnost in zdravje pri delu,
- v primeru nezgod ali poškodb pri delu je potrebno ustrezno prijaviti nezgodo in poškodbe pri delu.
V kolikor delodajalec zaposluje tujca, državljana tretjih držav, je potrebno zanj pridobiti enotno dovoljenje za prebivanje in delo.
Pravne podlage
- Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1)
- Zakon o prispevkih za socialno varnost (ZPSV)
- Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2)
- Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ)
- Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (ZSDP-1)
- Zakon o urejanju trga dela (ZUTD)
- Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1)
- Zakon o tujcih (ZTuj-2)
- Zakon o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev (ZZSDT)
Pristojni organ
Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
Štukljeva cesta 44
1000 LjubljanaZavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije
Miklošičeva cesta 24
1507 Ljubljana -
Poslovni subjekti morajo v okviru delovanja odgovorno poslovati. Pri tem morajo dosledno upoštevati načela:
- intelektualne lastnine;
- avtorske in sorodnih pravic;
- požarne varnosti;
- varstva osebnih podatkov;
- javne rabe slovenskega jezika.
Pristojni organ
Ministrstvo za pravosodje
Župančičeva 3
1000 LjubljanaMinistrstvo za kulturo
Maistrova ulica 10
1000 LjubljanaMinistrstvo za gospodarstvo, turizem in šport
Kotnikova 5
1000 LjubljanaMinistrstvo za obrambo
Vojkova cesta 55
1000 Ljubljana
Pogoji
-
Za opravljanje dejavnosti se morate predhodno registrirati in izbrati ustrezno statusno obliko.
-
Pooblastilo za izvajanje obratovalnega monitoringa izda Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo na podlagi vloge, in sicer za:
- ocenjevanje hrupa z meritvami na osnovi standarda SIST ISO 1996-2,1;
- ocenjevanje hrupa z modelnim izračunom na podlagi računskih metod in
- ocenjevanje visoko energijskega impulznega hrupa z meritvami na osnovi standarda ISO 10483 in z modelnim izračunom na podlagi računskih metod na osnovi standarda SIST ISO 1996-1 in v povezavi s tehnično specifikacijo ISO/TS 13474.
Za pridobitev pooblastila za izvajanje obratovalnega monitoringa hrupa mora pooblaščenec imeti akreditacijo in merilno opremo.
Pravna oseba ali samostojni podjetnik pridobi pooblastilo za izvajanje obratovalnega monitoringa, če izpolnjuje naslednje pogoje:
- mora biti registrirana za opravljanje dejavnosti tehničnega svetovanja ali tehničnega preizkušanja in analiziranja;
- mora razpolagati z opremo za izvajanje obratovalnega monitoringa;
- ne sme biti v stečajnem postopku;
- zadnjih pet let ne sme biti pravnomočno kaznovan zaradi gospodarskega kaznivega dejanja;
- akreditacija po standardu SIST EN ISO/IEC 17025 za ocenjevanje hrupa z meritvami hrupa po standardu SIST ISO 1996 – 2,1 in posebej po standardu SIST EN ISO/IEC 17025 ali SIST EN ISO/IEC 17020 za ocenjevanje hrupa z modelnim izračunom na podlagi računskih metod;
- akreditacija, in sicer posebej po standardu SIST EN ISO/IEC 17025 za ocenjevanje visoko energijskega impulznega hrupa in hrupa orožij z meritvami po standardu ISO 10843 in posebej po standardu SIST EN ISO/IEC 17025 ali SIST EN ISO/IEC 17020 za ocenjevanje visoko energijskega impulznega hrupa na podlagi računskih metod v povezavi s tehnično specifikacijo ISO/TS 13474 in
- merilna oprema za ocenjevanje hrupa z meritvami hrupa in računalniško programsko opremo za ocenjevanje hrupa z modelnim izračunom na podlagi računskih metod, in sicer za računsko metodo, za katero se pridobiva pooblastilo in
- dokumentacijo o metodi za ugotavljanje merilne negotovosti ocenjevanja hrupa z meritvami oziroma z modelnim izračunom na podlagi računskih metod.
Pooblastilo za izvajanje obratovalnega monitoringa velja šest let od dneva njegove pravnomočnosti in se lahko podaljša, če oseba še izpolnjuje predpisane pogoje.
Po pridobljenem pooblastilu se izvajalca obratovalnega monitoringa hrupa vpiše v evidenco izvajalcev obratovalnega monitoringa, ki jo vodi Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo.
V evidenco se lahko vpiše pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki ima pooblastilo ministrstva za izvajanje obratovalnega monitoringa, in oseba, ki je upravičena izvajati obratovalni monitoring v drugi državi članici. Slednja se v evidenco lahko vpiše na podlagi overjene kopije akta, ki ji ga je za izvajanje obratovalnega monitoringa izdal pristojni organ države članice.
-
O opravljenem prvem ocenjevanju hrupa in obratovalnem monitoringu mora pooblaščeni izvajalec ocenjevanja hrupa izdelati poročilo o ocenjevanju hrupa.
Poročilo o ocenjevanju hrupa mora vsebovati najmanj podatke o:- pooblaščenem izvajalcu ocenjevanja hrupa;
- upravljavcu vira hrupa in njegovi dejavnosti;
- viru hrupa z opisom njegovih glavnih tehničnih značilnostih;
- obratovalnem stanju vira hrupa v času meritev;
- času, dnevu in kraju ocenjevanja hrupa;
- merilni opremi ocenjevanja hrupa, uporabljenih metodah in standardih;
- instrumentu in kalibracijah oziroma uporabljenem računalniškem programu, s katerim je bilo opravljeno ocenjevanje hrupa;
- upoštevanih meteoroloških parametrih za ocenjevanje hrupa in stanja okolice;
- mestih ocenjevanja hrupa, izraženih v koordinatah veljavnega koordinatnega sistema;
- rezultatih ocenjevanja hrupa v obliki kazalcev hrupa LDAN, LVEČER, LNOČ, LDVN(dan-večer-noč) in L1 z upoštevanjem vseh popravkov,
- vrednotenju ocenjenih kazalcev hrupa glede na mejne vrednosti kazalcev hrupa;
- uvrstitvi območij, na katere ima vir hrupa vpliv, v območja varstva pred hrupom;
- podatkih o namenski rabi prostora na območju izvajanja ocenjevanja hrupa;
- drugih dejstvih, pomembnih za ocenjevanje hrupa.
Pravne podlage
Čezmejno/občasno opravljanje dejavnosti
V evidenco izvajalcev obratovalnega monitoringa se lahko vpiše pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki ima pooblastilo ministrstva za izvajanje obratovalnega monitoringa, in oseba, ki je upravičena izvajati obratovalni monitoring v drugi državi članici.
Oseba, ki je upravičena izvajati obratovalni monitoring v drugi državi članici, se lahko vpiše v evidenco na podlagi overjene kopije akta, ki ji ga je za izvajanje obratovalnega monitoringa izdal pristojni organ države članice.