Informative Notice
Določene vsebine se še dopolnjujejo. Hvala za razumevanje.
Izvajanje obratovalnega monitoringa stanja podzemne vode
Za zagotovitev obratovalnega monitoringa stanja podzemne vode je zadolžen povzročitelj obremenitve oziroma zavezanec.
Obratovalni monitoring stanja podzemne vode obsega:
- merjenje globine do podzemne vode pred predčrpanjem,
- merjenje prehodnosti opazovalne vrtine,
- predčrpanje vode iz opazovalne vrtine pred vzorčenjem,
- merjenje količine predčrpane vode,
- merjenje globine do podzemne vode ob vzorčenju in količine odvzetega vzorca,
- terenske meritve,
- vzorčenje podzemne vode,
- pripravo, prevoz in shranjevanje vzorcev,
- pripravo vzorcev v laboratoriju, merjenje in analizo odvzetih vzorcev,
- vrednotenje rezultatov analiz in vpliva glede na posamezne parametre, ki so predmet obratovalnega monitoringa stanja podzemne vode,
- izdelavo poročila o obratovalnem monitoringu stanja podzemne vode in
- oceno hitrosti toka podzemne vode na merilnih mestih in meritve hidroloških parametrov na mestu vzorčenja, če gre za ugotavljanje vpliva odlaganja odpadkov na odlagališču.
Velja za naslednje dejavnosti po SKD:
Splošni pogoji
-
Za opravljanje dejavnosti se morate predhodno registrirati in izbrati ustrezno statusno obliko.
-
Poslovni subjekt mora v okviru svojega poslovanja sprejeti odločitev ali postati davčni zavezanec. Če se podjetje odloči, da bo postalo zavezanec za DDV, je potrebno davčnemu organu predložiti zahtevek za izdajo identifikacijske številke za DDV. Ko je zavezanec identificiran za namene DDV, je treba davčnemu uradu predložiti obračun davka za vsako davčno obdobje posebej. Davčno obdobje je koledarski mesec ali koledarsko trimesečje.
Kdaj postati davčni zavezanec?
Pravne podlage
- Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2)
- Zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV-1)
- Zakon o dohodnini (ZDoh-2)
Pristojni organ
Finančna uprava Republike Slovenije
Šmartinska cesta 55
1000 Ljubljana -
Zakon o gospodarskih družbah določa, da morajo vsi – družbe in podjetniki – voditi poslovne knjige ter jih enkrat letno zaključiti v skladu z zakonom in Slovenskimi računovodskimi standardi (2024) ali mednarodnimi standardi računovodskega poročanja.
Pravne podlage
- Zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV-1)
- Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1)
- Slovenski računovodski standardi
- Zakon o davčnem potrjevanju računov (ZDavPR)
Pristojni organ
Ministrstvo za finance
Župančičeva 3
1000 Ljubljana -
Področje delovne zakonodaje regulira Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1). Poleg pogodbe o zaposlitvi, slovenska zakonodaja opredeljuje tudi več posebnih oblik opravljanja dela. Pri sklenitvi delovnega razmerja je potrebno upoštevati predpisan postopek zaposlitve.
Delodajalec mora na delovnem mestu dosledno upoštevati:
- ureditev obveznih socialnih zavarovanj in refundacije nadomestila plač,
- varnost in zdravje pri delu,
- v primeru nezgod ali poškodb pri delu je potrebno ustrezno prijaviti nezgodo in poškodbe pri delu.
V kolikor delodajalec zaposluje tujca, državljana tretjih držav, je potrebno zanj pridobiti enotno dovoljenje za prebivanje in delo.
Pravne podlage
- Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1)
- Zakon o prispevkih za socialno varnost (ZPSV)
- Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2)
- Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ)
- Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (ZSDP-1)
- Zakon o urejanju trga dela (ZUTD)
- Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1)
- Zakon o tujcih (ZTuj-2)
- Zakon o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev (ZZSDT)
Pristojni organ
Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
Štukljeva cesta 44
1000 LjubljanaZavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije
Miklošičeva cesta 24
1507 Ljubljana -
Poslovni subjekti morajo v okviru delovanja odgovorno poslovati. Pri tem morajo dosledno upoštevati načela:
- intelektualne lastnine;
- avtorske in sorodnih pravic;
- požarne varnosti;
- varstva osebnih podatkov;
- javne rabe slovenskega jezika.
Pristojni organ
Ministrstvo za pravosodje
Župančičeva 3
1000 LjubljanaMinistrstvo za kulturo
Maistrova ulica 10
1000 LjubljanaMinistrstvo za gospodarstvo, turizem in šport
Kotnikova 5
1000 LjubljanaMinistrstvo za obrambo
Vojkova cesta 55
1000 Ljubljana
Pogoji
-
Za opravljanje dejavnosti se morate predhodno registrirati in izbrati ustrezno statusno obliko.
-
Za izvajanje obratovalnega monitoringa stanja podzemne vode je treba pridobiti pooblastilo za izvajanje obratovalnega monitoringa stanja podzemne vode.
Izvajalec obratovalnega monitoringa stanja podzemne vode pridobi pooblastilo na podlagi vloge pri Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo. Vloga za pridobitev pooblastila mora vsebovati podatke o vlagatelju ter navedbo postopkov in parametrov v sklopu izvajanja prvih meritev ali obratovalnega monitoringa ter ustrezna dokazila. Po administrativnem in vsebinskem pregledu vloge se izda pooblastilo za izvajanje obratovalnega monitoringa stanja podzemne vode.
Pooblastilo velja šest let od dneva njegove pravnomočnosti, pooblastilo se lahko podaljša, če oseba še izpolnjuje predpisane pogoje.
Po pridobljenem pooblastilu se izvajalec obratovalnega monitoringa stanja podzemne vode vpiše v evidenco izvajalcev obratovalnega monitoringa, ki jo vodi Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo.
V evidenco se lahko vpiše pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki ima pooblastilo ministrstva za izvajanje obratovalnega monitoringa, in oseba, ki je upravičena izvajati obratovalni monitoring v drugi državi članici. Slednja se v evidenco lahko vpiše na podlagi overjene kopije akta, ki ji ga je za izvajanje obratovalnega monitoringa izdal pristojni organ države članice.
-
Poročilo mora vsebovati podatke o:
- izvajalcu obratovalnega monitoringa stanja podzemne vode (firma in sedež pravne osebe ali samostojnega podjetnika posameznika) z navedbo oseb, odgovornih za pripravo posameznih vsebin poročila,
- podizvajalcih (firma in sedež pravne osebe ali samostojnega podjetnika posameznika), če so ti vključeni v izvajanje obratovalnega monitoringa stanja podzemne vode, z navedbo oseb, odgovornih za pripravo posameznih vsebin poročila,
- zavezancu (firma in sedež pravne osebe ali samostojnega podjetnika posameznika) in njegovi dejavnosti,
- merilnih mestih oziroma mestih vzorčenja za izvajanje obratovalnega monitoringa stanja podzemne vode iz 5. člena tega pravilnika, vključno s strokovnimi utemeljitvami in obrazložitvami,
- rezultatih meritev iz 1., 2., 4., 5. in 6. točke prvega odstavka 4. člena tega pravilnika, vključno z opisom izvedbe teh meritev,
- vrsti meritev in obsegu parametrov iz 7. člena tega pravilnika, ki so vključeni v obratovalni monitoring stanja podzemne vode, pri čemer je treba dodati strokovno obrazložitev:
- kateri osnovni parameter iz druge alineje 14. točke 3. člena tega pravilnika je bil določen kot indikativni parameter, če gre za naprave iz četrte alineje prvega odstavka 2. člena tega pravilnika,
- s katerim parametrom se je spremljala posamezna zadevna nevarna snov, če gre za naprave iz druge alineje prvega odstavka 2. člena tega pravilnika,
- pogostosti in času vzorčenja,
- načinu in uporabljenih metodah vzorčenja,
- uporabljeni opremi za vzorčenje,
- uporabljenih analiznih metodah in merilni opremi ter merilni negotovosti in meji določljivosti uporabljenih analiznih metod, da se zagotovi primerljivost analiznih metod za ves čas izvajanja obratovalnega monitoringa stanja podzemne vode, vključno s posnetkom ničelnega stanja, če je ta posnetek zahtevan,
- rezultatih vsake posamezne meritve na vsakem od merilnih mest na dotoku podzemne vode na območje naprave ali odlagališča in na vsakem od merilnih mest na odtoku podzemne vode z območja naprave ali odlagališča,
- vrednotenju v skladu s prejšnjim členom, pri čemer je treba za odlagališča odpadkov dodati tudi vrednotenje sprememb vsebnosti parametrov v podzemni vodi glede na opozorilne spremembe, določene za te parametre,
- ugotovitvah o stanju podzemne vode z oceno trenda slabšanja ali izboljševanja stanja podzemne vode, vključno s prikazom prostorske porazdelitve parametrov iz 7. člena tega pravilnika, ki so vključeni v obratovalni monitoring stanja podzemne vode, znotraj ciljne hidrogeološke cone, in
- kontaktnih osebah izvajalca obratovalnega monitoringa stanja podzemne vode in podizvajalcev, če so bili ti vključeni v izvajanje obratovalnega monitoringa stanja podzemne vode, odgovornih za pripravo posameznih vsebin poročila, za zagotavljanje dodatnih informacij glede vzorčenja podzemne vode ter razlago podatkov o vzorčenju in rezultatih analize podzemne vode.
Poročilo mora poleg zgoraj navedenih podatkov vsebovati tudi:
- podatke o pretoku črpanja,
- opis izvedbe in opreme vsakega merilnega mesta oziroma mesta vzorčenja, če gre za prvo poročilo po izvedbi novega merilnega mesta,
- podatke o posnetku ničelnega stanja podzemne vode, če gre za prvo poročilo, izdelano v skladu s tem pravilnikom,
- ugotovitve in podatke o rednem vzdrževanju vsakega merilnega mesta iz 8. člena tega pravilnika,
- podatke o preveritvah delovanja avtomatskih merilnikov,
- ugotovitve o preveritvi ustreznosti vsakega merilnega mesta,
- ugotovitve o potrebah po čiščenju posameznega merilnega mesta,
- ugotovitve o potrebah po sanaciji merilnega mesta, vključno z opisom ugotovljenih poškodb ali dotrajanosti, in
- strokovno utemeljitev in obrazložitev morebitnega predloga nadomestnega merilnega mesta glede na ugotovitve iz prejšnje točke ali dodatnih merilnih mest iz šestega odstavka 5. člena tega pravilnika.
Poročilo o obratovalnem monitoringu za preteklo leto mora zavezanec predložiti Agenciji RS za okolje najpozneje do 31. marca tekočega leta. Zavezanec mora poročilo hraniti ves čas obratovanja naprave. Če je zavezancu izdana odločba za izvedbo ukrepov ob prenehanju obratovanja naprave, hrani poročila do dokončanja izvedbe teh ukrepov.
Dokazila
- poročilo o obratovalnem monitoringu stanja podzemne vode
Pravne podlage
Čezmejno/občasno opravljanje dejavnosti
V evidenco izvajalcev obratovalnega monitoringa se lahko vpiše pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki ima pooblastilo ministrstva za izvajanje obratovalnega monitoringa, in oseba, ki je upravičena izvajati obratovalni monitoring v drugi državi članici.
Oseba, ki je upravičena izvajati obratovalni monitoring v drugi državi članici, se lahko vpiše v evidenco na podlagi overjene kopije akta, ki ji ga je za izvajanje obratovalnega monitoringa izdal pristojni organ države članice.