Popravilo, montaža in zamenjava zračnic in plaščev, uravnoteževanje koles

Za opravljanje dejavnosti se morate predhodno registrirati in izbrati ustrezno statusno obliko.

Pravica do opravljanja obrtne dejavnosti, za katero je na podlagi Uredbe o obrtnih dejavnostih in Obrtnem zakonu predpisana ustrezna izobrazba, se pridobi na podlagi obrtnega dovoljenja in vpisa v obrtni register.

Pred vložitvijo vloge morate imeti registrirano ustrezno statusno obliko in ustrezno SKD šifro dejavnosti. Oseba, ki bo t.i. nosilec dejavnosti, je oseba, ki izpolnjuje izobrazbene pogoje in za katero morate priložiti dokazilo o izpolnjevanju izobrazbenih pogojev. Poleg odločbe o izdaji obrtnega dovoljenja se vam izda reprezentativno obrtno dovoljenje in se vas vpiše v Obrtni register.

Podrobneje

Povezave

• Seznam ustreznih srednješolskih izobraževalnih programov in nacionalnih poklicnih kvalifikacij za opravljanje posamezne obrtne dejavnosti

Za opravljanje avtoservisne dejavnosti je treba imeti primerno urejen prostor, torej delavnico, primerno urejeno glede na gradbeno zakonodajo (predvsem glede lovilcev olj). Pridobljeno mora biti gradbeno in uporabno dovoljenje.

Podrobneje

Za opravljanje določenih dejavnosti – predvsem na področju gostinstva, trgovine, skladiščenja, proizvodnje, izobraževanja, delavnic, laboratorijev, ambulant in podobnih – je potrebno zagotoviti ustrezen poslovni prostor.

Ob registraciji podjetja se ta pogoj ne preverja, mora pa podjetnik zagotoviti poslovni prostor in pridobiti ustrezno dovoljenje, preden začne opravljati dejavnost, za katero je predpisan ta pogoj.

Objekt, v katerem je poslovni prostor, mora imeti uporabno dovoljenje.

Poslovni prostor se lahko najame ali kupi. Pred najemom ali nakupom nepremičnine je koristno preveriti, ali ima dovoljenje za uporabo v ustrezne poslovne namene in ali je opravljanje določene dejavnosti v poslovnem prostoru mogoče takoj po prevzemu.

Za izdajo uporabnega dovoljenja in spremembo gradbenega dovoljenja je pristojen upravni organ, ki je izdal gradbeno dovoljenje (pristojna upravna enota), razen v primeru, ko je zaradi predlaganih sprememb objekta treba izdati integralno gradbeno dovoljenje.

Več o postopku pridobitve uporabnega dovoljenja.

Pri rekonstrukciji objektov, ki so zavarovani v skladu s predpisi o kulturnih dediščini, se lahko minimalni tehnični pogoji za opravljanje dejavnosti razlikujejo od predpisanih.

Soglasje za odstopanje se lahko pridobi v postopku izdaje dovoljenja za gradnjo ali rekonstrukcijo v skladu s predpisi o urejanju prostora in graditvi objektov, pod pogojem, da odstopanje ni takšno, da bi bilo zaradi tega ogroženo zdravje in življenje ljudi.

Dokazila

Uporabno dovoljenje: fotokopija

Pravne podlage

• Gradbeni zakon (GZ-1)
• Stanovanjski zakon (SZ-1)

Povezave

• eUprava - uporabno dovoljenje
• Obrazci - pripomočki za uporabo nove gradbene zakonodaje

Delovna oprema je vsak stroj, aparat, orodje, naprava in druga oprema, ki se uporablja pri delu.

Delodajalec je dolžan v skladu z zakonom, ki ureja varnost in zdravje pri delu in pravilnikom o varnosti in zdravju, pri uporabi delovne opreme zagotoviti varno delovno okolje in uporabo varne delovne opreme. Delodajalec je dolžan opravljati obdobne preglede in preizkuse delovne opreme ter preverjati njihovo skladnost s predpisi o varnosti in zdravju pri delu.

Delodajalec sme dati v uporabo delovno opremo, če je pridobil vso ustrezno dokumentacijo, ki zagotavlja njihovo skladnost z bistvenimi zdravstvenimi in varnostnimi zahtevami ter delavce usposobiti za pravilno in varno uporabo delovne opreme s teoretičnim in praktičnim usposabljanjem ter seznanjanjem z nevarnostmi, ki se lahko pojavijo pri uporabi takšne opreme.

Pomembno je, da delodajalec zagotavlja ustna, in kadar je to primerno, pisna navodila o delovni opremi, ki se uporablja pri delu. Navodila morajo biti delavcem lahko razumljiva.

Delodajalec naj bo še posebej pozoren na dodatne zahteve, ki jih izpostavlja pravilnik o varnosti in zdravju pri uporabi delovne opreme, in sicer predvsem o:

• namestitvi delovne opreme,
• napisih in navodilih,
• zahtevah v zvezi s pogonsko energijo,
• krmiljenjem,
• varnostnih napravah in varovalih,
• kontrolnih instrumentih ter signalnih napravah in
• odpravljanjem motenj, vzdrževanju ter transportu delovne opreme.

V praksi… Vsako napravo ali stroj (v nadaljevanju: stroj) mora spremljati sledeča dokumentacija, in sicer:

• navodila za varno delo s strojem,
• navodila za varno uporabo in vzdrževanje stroja, certifikat ES – izjava o skladnosti, na samem stroju pa mora biti nameščena oznaka CE.

Delovna oprema mora biti vzdrževana v skladu z navodili proizvajalca delovne opreme. Po namestitvi in pred prvim zagonom, ali po premestitvi na drugo delovno mesto, jo mora pregledati pristojna oseba, ki izda potrdilo, iz katerega je razvidno, da je delovna oprema pravilno nameščena in da deluje v skladu s predpisi.

Posebno tveganje za varnost zaposlenih prestavlja oprema pod tlakom.

Med te sodijo:

• kompresorji,
• tlačne posode za tehnične pline (za varjenje: argon, CO2, acetilen, kisik).

Posebno pozornost je potrebno nameniti pregledom in preizkusom tlačnih stikal in varnostnih ventilov, ki varujejo posode pod tlakom pred morebitno eksplozijo. Prav tako pa mora biti delovna oprema, v kateri so prisotni plini pod tlakom, pregledana skladno s posebnimi pravili o pregledovanju in preskušanju opreme pod tlakom.

Skrbnik zakonodaje:

Ministrstvo za delo, družino, socilane zadeve in enake možnosti

Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport

Pravne podlage

• Pravilnik o varnosti in zdravju pri uporabi delovne opreme
• Pravilnik o tlačni opremi
• Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1)

Povezave

• Sekcija avtoserviserjev pri Obrtno-podjetniški zbornici

Osebna varovalna oprema je vsaka oprema, pripomoček ali dodatek, ki jo delavec nosi, drži ali kako drugače uporablja pri delu, tako da ga varuje pred enim ali več istočasno nastopajočimi tveganji za njegovo varnost in zdravje.

Osebno varovalno opremo uporabljajo delavci pri delih, pri katerih se ni mogoče izogniti tveganjem za varnost in zdravje, ter v primerih, ko delodajalec ne more v zadostni meri omejiti tveganj s tehničnimi sredstvi kolektivnega varstva ali ustrezno organizacijo dela.

Podrobneje

Za vsako pošiljko odpadkov mora izvirni povzročitelj odpadkov ali drug imetnik odpadkov zagotoviti evidenčni list.

Evidenčni list je listina, s katero imetnik odpadkov in njihov prevzemnik potrdita oddajo in prevzem pošiljke odpadkov, ko se odpadki na območju Republike Slovenije premeščajo s kraja nastanka, predhodnega skladiščenja ali skladiščenja na kraj predhodnega skladiščenja, skladiščenja ali obdelave odpadkov.

Evidenčni list mora vsebovati podatke o:

• pošiljatelju odpadkov, ki je imetnik odpadka (izvirni povzročitelj odpadkov, zbiralec ali izvajalec obdelave),
• kraju oddaje pošiljke odpadkov,
• prevozniku in načinu prevoza,
• prevzemniku odpadkov, ki je zbiralec, če odpadke prevzema zbiralec, ali izvajalec obdelave, če odpadke prevzema izvajalec obdelave ali trgovec,
• kraju prevzema pošiljke odpadkov,
• datumu oddaje pošiljke odpadkov,
• datumu prevzema ali zavrnitve pošiljke odpadkov,
• številki odpadka (ali številkah odpadkov),
• količini odpadkov (ali številkah odpadkov),
• postopku obdelave, če odpadke prevzema izvajalec obdelave ali trgovec, in
• osebi, ki zagotavlja izpolnjevanje obveznosti proizvajalcev izdelkov, če gre za pošiljko odpadkov, za katere so za proizvajalce izdelkov s posebnim predpisom določena pravila ravnanja z odpadki, ki izvirajo iz teh izdelkov.

Pošiljatelj odpadkov mora potrditi evidenčni list ob oddaji pošiljke odpadkov, prevzemnik odpadkov pa ga mora potrditi v 15 dneh po prevzemu pošiljke. Pošiljka nevarnih odpadkov mora biti med prevozom opremljena s kopijo evidenčnega lista, lahko v elektronski obliki. 

Evidenčni list izpolni pošiljatelj odpadkov z uporabo informacijskega sistema o ravnanju z odpadki, veljaven pa je, ko ga s svojim elektronskim podpisom potrdita pošiljatelj in prevzemnik odpadkov. Za to morata biti oba registrirana uporabnika informacijskega sistema o ravnanju z odpadki.

Zbiralce in izvajalce obdelave odpadkov ARSO registrira kot uporabnike informacijskega sistema o ravnanju z odpadki ob vpisu v evidenco zbiralcev odpadkov oziroma ob vpisu v evidenco izvajalcev obdelave, ki jo vodi MOP. Za registracijo morajo imeti kvalificirano digitalno potrdilo v skladu s predpisi, ki urejajo elektronsko poslovanje.

Kadar pošiljatelj odpadkov ni registriran uporabnik informacijskega sistema, mora prevzemnik odpadkov pridobiti njegovo pisno pooblastilo, da v celoti sam izpolni evidenčni list in ga potrdi tudi v imenu pošiljatelja odpadkov. V tem primeru mora prevzemnik odpadkov pošiljatelju odpadkov v 30 dneh posredovati kopijo veljavnega evidenčnega lista v pisni ali elektronski obliki.

 

Podrobneje

Finančna uprava Republike Slovenije je pristojna za nadzor nad izvajanjem osmih uredb o okoljskih dajatvah, ki jih je Vlada Republike Slovenije sprejela na podlagi 112. in 113. člena Zakona o varstvu okolja. Okoljske dajatve so nacionalne dajatve (na ravni EU niso harmonizirane). Zavezanci oziroma plačniki okoljskih dajatev so osebe s sedežem v Republiki Sloveniji.

Posamezna uredba določa obveznost plačevanja okoljske dajatve, blago, za katerega se plačuje okoljska dajatev, zavezance za okoljsko dajatev ter njene plačnike, osnovo za obračunavanje okoljske dajatve, njeno višino in način njenega obračunavanja, odmere ter plačevanja. Več informacij o okoljskih dajatvah.

Podrobneje

Cene storitev, ki se ponujajo pri prodaji potrošnikom, morajo biti označene v skladu s 14. členom Zakona o varstvu potrošnikov (Uradni list RS, št. 130/22) in Pravilnikom o načinu označevanja cen blaga, digitalnih vsebin in storitev ter objavi znižanja cene blaga (Uradni list RS, št. 10/23).

Podjetje za storitev, ki jo ponuja potrošniku, vidno označi ceno, ki vključuje davek na dodano vrednost, če je podjetje zavezanec za davek na dodano vrednost. Cena storitve je označena v evrih. V primeru, da je poleg cene v evrih označena tudi cena v drugih valutah, mora biti poleg zneska v evrih tudi oznaka EUR. Podjetje upošteva označeno ceno. Če gre za ponudbo v okviru storitev informacijske družbe, mora biti poleg cene jasno in nedvoumno navedeno, ali cena vključuje tudi stroške dostave.

Cene za vse storitve morajo biti označene kot cene v obliki cenika. Označitev cen za storitve mora biti nedvoumna, lahko prepoznavna, čitljiva in za potrošnika na vidnem in dosegljivem mestu.

Pri storitvah, pri katerih cene ni mogoče označiti kot cene za vrsto storitve, se ceno storitve lahko označi na enega od naslednjih načinov:

• kot ceno delovne ure za izvedbo določene storitve v poslovnem prostoru izvajalca storitve;
• kot ceno delovne ure za izvedbo določene storitve na kraju samem;
• kot ceno vseh stroškov za izvedbo določene storitve;
• kot ceno storitve, preračunano na mersko enoto;
• kot ceno storitve, ki jo nedvoumno opredelimo na drug način in se običajno uporablja pri ponujanju določenih storitev.

Cena za storitve je nedvoumno označena, če je ni možno zamenjati s ceno druge storitve, ki se nahaja v neposredni soseščini.

Cena za storitve je v poslovnem prostoru označena čitljivo, če je velikost črk in številk na ceniku za storitve najmanj 5 mm.

Cena za storitev mora biti potrošniku lahko dostopna ter mora biti objavljena na vidnem mestu v poslovnem prostoru, kjer je ta storitev potrošniku ponujena.

Kot vidno označeno ceno storitve se šteje, da je cenik obešen na steno poslovnega prostora oziroma tistega njegovega dela, kjer se nahajajo potrošniki. 

Pravne podlage

• Pravilnik o načinu označevanja cen blaga, digitalnih vsebin in storitev ter objava znižanja cene blaga
• Zakon o varstvu potrošnikov (ZVPot-1)

Vsak objekt, v katerem se izvaja dejavnost vzdrževanja in popravljanja motornih vozil, mora glede požarne varnosti izpolnjevati bistvene zahteve, ki jih določajo predpisi s področja graditve objektov, GZ-1, Tehnična smernica TSG-1-001:2019, Požarna varnost v stavbah, Pravilnik o protieksplozijski zaščiti, Pravilnik o požarnem redu in preventivne, aktivne in organizacijske ukrepe varstva pred požarom, ki so prilagojeni posebnostim in namembnosti objekta in so natančno določeni v požarnem redu.

Podrobneje

Poročilo ODP-nastajanje za preteklo koledarsko leto predložijo izvirni povzročitelji odpadkov do 31. marca tekočega koledarskega leta.

Preverite, ali ste dolžni predložiti poročilo o ODP-nastajanje tukaj.

Izvirni povzročitelj odpadkov je vsaka pravna ali fizična oseba, katere delovanje povzroča nastajanje odpadkov. Izvirni povzročitelji odpadkov so na primer gospodarske družbe, podjetniki, obrtniki, zadruge, zavodi, kmetijska gospodarstva, trgovci, gostinci, agencije, vrtci, šole, fakultete, državni organi, lokalne skupnosti, samozaposlene osebe, gospodinjstva (posamezniki) ..., če pri njihovem delovanju nastajajo odpadki.

Podrobneje

Evidenca o nastajanju odpadkov se ne uporabljajo za izvirnega povzročitelja odpadkov, ki je:

• posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ali
• pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, pri katerem v posameznem koledarskem letu zaradi njegove dejavnosti ne nastanejo nevarni odpadki ali nastane manj kot deset ton odpadkov ali v posameznem koledarskem letu zaposluje manj kot deset oseb, ne glede na vrsto zaposlitve.

V primeru, da izvirni povzročitelj odpadkov izpolnjuje zgoraj navedene pogoje, mora voditi evidenco o nastajanju odpadkov in ravnanju z njimi, v kateri so podatki o številkah odpadkov in količinah:

• nastalih odpadkov in virih njihovega nastajanja,
• začasno skladiščenih odpadkov,
• odpadkov, ki jih obdeluje sam,
• odpadkov, oddanih v nadaljnje ravnanje drugim osebam v RS, in
• odpadkov, poslanih v obdelavo v druge države članice EU in tretje države, z navedbo postopka obdelave, kraja obdelave in izvajalca obdelave.

Podatke je treba v evidenco o nastajanju odpadkov in ravnanju z njimi vnašati tako, da je razvidno časovno zaporedje nastajanja odpadkov in ravnanja z njimi.

Izvirni povzročitelj odpadkov, pri katerem nastajajo odpadki na različnih krajih, na katerih stalno izvaja dejavnost, mora voditi evidenco o nastajanju odpadkov in ravnanju z njimi ločeno za vsak kraj nastajanja odpadkov posebej.

Izvirni povzročitelj odpadkov mora evidenco o nastajanju odpadkov in ravnanju z njimi za posamezno koledarsko leto hraniti najmanj tri leta in ministrstvu ali pristojnemu inšpektorju na zahtevo omogočiti vpogled vanjo.

Določbe se ne uporabljajo za odpadke, ki jih v skladu s posebnim predpisom, ki ureja ravnanje s posamezno vrsto odpadkov, izvirni povzročitelj obvezno prepušča zbiralcu.

Dokazila

Evidenčni list in evidenca o obdelavi odpadkov

Pravne podlage

• Uredba o odpadkih