Pralnica in kemična čistilnica

Za opravljanje dejavnosti se morate predhodno registrirati in izbrati ustrezno statusno obliko.

Za dejavnosti, ki so uvrščene na Listo dejavnosti, ki se v skladu s 5. členom Obrtnega zakona običajno opravljajo na obrtni način, velja, da se ob registraciji te dejavnosti poslovni subjekti po uradni dolžnosti vpišejo v Obrtni register pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS).

Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije naredi vpis po uradni dolžnosti, ko od upravljavca poslovnega registra (Ajpes) pridobi podatek o registrirani dejavnosti.

Vpis v obrtni register lahko uredite tudi sami pri posamezni območni Obrtno-podjetniški zbornici po krajevni pristojnosti.

Vpis v obrtni register je brezplačen.

Pravne podlage

• Obrtni zakon (ObrZ)
• Lista dejavnosti, ki se v skladu s 5. členom Obr-Z običajno opravljajo na obrtni način

Povezave

• Obrtna dovoljenja
• Lista dejavnosti, ki se v skladu s 5. členom Obrtnega zakona opravljajo na obrtni način

Za opravljanje določenih dejavnosti – predvsem na področju gostinstva, trgovine, skladiščenja, proizvodnje, izobraževanja, delavnic, laboratorijev, ambulant in podobnih – je potrebno zagotoviti ustrezen poslovni prostor.

Ob registraciji podjetja se ta pogoj ne preverja, mora pa podjetnik zagotoviti poslovni prostor in pridobiti ustrezno dovoljenje, preden začne opravljati dejavnost, za katero je predpisan ta pogoj.

Objekt, v katerem je poslovni prostor, mora imeti uporabno dovoljenje.

Poslovni prostor se lahko najame ali kupi. Pred najemom ali nakupom nepremičnine je koristno preveriti, ali ima dovoljenje za uporabo v ustrezne poslovne namene in ali je opravljanje določene dejavnosti v poslovnem prostoru mogoče takoj po prevzemu.

Za izdajo uporabnega dovoljenja in spremembo gradbenega dovoljenja je pristojen upravni organ, ki je izdal gradbeno dovoljenje (pristojna upravna enota), razen v primeru, ko je zaradi predlaganih sprememb objekta treba izdati integralno gradbeno dovoljenje.

Več o postopku pridobitve uporabnega dovoljenja.

Pri rekonstrukciji objektov, ki so zavarovani v skladu s predpisi o kulturnih dediščini, se lahko minimalni tehnični pogoji za opravljanje dejavnosti razlikujejo od predpisanih.

Soglasje za odstopanje se lahko pridobi v postopku izdaje dovoljenja za gradnjo ali rekonstrukcijo v skladu s predpisi o urejanju prostora in graditvi objektov, pod pogojem, da odstopanje ni takšno, da bi bilo zaradi tega ogroženo zdravje in življenje ljudi.

Dokazila

Uporabno dovoljenje: fotokopija

Pravne podlage

• Gradbeni zakon (GZ-1)
• Stanovanjski zakon (SZ-1)

Povezave

• eUprava - uporabno dovoljenje
• Obrazci - pripomočki za uporabo nove gradbene zakonodaje

Pravne in fizične osebe, ki v Republiki Sloveniji uporabljajo nevarne kemikalije, ki so razvrščene kot:

• akutno strupene (oralno, dermalno, pri vdihavanju), kategorije nevarnosti 1, 2 in 3,
• mutagene za zarodne celice, kategorije nevarnosti 1A in 1B,
• rakotvorne, kategorije nevarnosti 1A in 1B,
• strupene za razmnoževanje, kategorije nevarnosti 1A in 1B,
• specifično strupene za posamezne organe pri enkratni izpostavljenosti, kategorije nevarnosti 1,
• specifično strupene za posamezne organe pri ponavljajoči izpostavljenosti, kategorije nevarnosti 1

morajo imeti dovoljenje za opravljanje dejavnosti uporabe z nevarnimi kemikalijami. 

Dovoljenje se izda na podlagi vloge in predloženih dokazil o izpolnjevanju pogojev. 

Organ, pristojen za kemikalije, vodi seznam pravnih in fizičnih oseb, ki imajo pridobljeno dovoljenje za promet z nevarnimi kemikalijami. 

Dejavnost uporabe nevarnih kemikalij lahko opravljajo pravne in fizične osebe, ki organu, pristojnemu za kemikalije, izkažejo:

• da imajo sedež v Republiki Sloveniji ali kateri od držav članic Evropske unije, pri čemer pa morajo imeti slednje v Republiki Sloveniji podružnico oziroma fizično ali pravno osebo, pooblaščeno za delovanje v njihovem imenu in za njihov račun;
•  da imajo glede na vrsto in obseg dejavnosti zaposlene strokovno usposobljene osebe z znanjem, ki omogoča izvajanje obveznosti in izpolnjevanje zahtev v skladu s tem zakonom;
• da izvajajo posebne tehnične ali organizacijske ukrepe za promet z nevarnimi kemikalijami, njihovo proizvodnjo, skladiščenje ali uporabo, ki so potrebni za varovanje zdravja ljudi in okolja;
• da izpolnjujejo zahteve glede objektov ter zahteve glede razporejanja in varovanja posameznih skupin kemikalij;
• da jim ni bilo odvzeto dovoljenje za opravljanje dejavnosti na podlagi pravnomočne sodbe sodišča, iz katere je razvidno, da je imetnik dovoljenja, ki je fizična oseba, namenoma, zaradi koristi zlorabil dovoljenje za proizvodnjo ali promet posebnih skupin kemikalij, ki jih urejata zakon o strateškem blagu posebnega pomena za varnost in zdravje in zakon o predhodnih sestavinah za prepovedane droge.

 Opis postopka izdaje dovoljenj

Podrobneje

Pravne podlage

• Zakon o kemikalijah (ZKem)

Naprava mora biti skladna s standardom SIST EN ISO 8230 za stroje za kemično čiščenje tekstila, kar se dokazuje s certifikatom, in mora imeti najmanj naslednje sestavne dele:

• varnostno kad za topilo,
• zaprt sistem čiščenja brez prenašanja blaga (»suho do suhega«),
• zaprt sistem zajemanja destilacijskega ostanka,
• sistem filtriranja brez naplavljanja,
• varovanje pred prenapolnjenjem destilacijske posode,
• integrirani naknadni ločevalnik vode,
• regeneracijo topila s hladilno tehniko (kondenzacija pri znižani temperaturi),
• samodejni časovni nadzor nad sušenjem,
• adsorpcijsko napravo z desorpcijo s pomočjo vročega zraka.

Naprava mora delovati tako, da se po začetku čiščenja polnilna vrata samodejno zaklenejo in jih je mogoče znova odpreti šele po končanem sušenju, ko je bila z aktivnim ogljem izvedena dezodoracija bobna in temperatura očiščenega blaga ni manjša od 308 K (35ºC).

Celotne emisije, izražene z emisijskim faktorjem, ki ga predstavlja razmerje med maso izpuščenih hlapnih organskih spojin v gramih in maso očiščenega in posušenega blaga v kilogramih, ne sme presegati vrednosti, določene v predpisu o mejnih vrednostih emisije hlapnih organskih spojin v zrak iz naprav, v katerih se uporabljajo organska topila.

Ne glede na prvi odstavek tega člena se za naprave, ki so bile do začetka veljavnosti te uredbe vpisane v evidenco naprav na podlagi predpisa o emisiji halogeniranih organskih spojin v zrak iz naprav, v katerih se uporabljajo organska topila, štejejo za zadosten dokaz o skladnosti tudi dokazila, ki so bila priložena ob prvi prijavi teh naprav.

Prezračevanje prostorov, v katerih obratuje naprava

Ločevalniki hlapov se ne smejo desorbirati s svežim zrakom ali zrakom iz prostora. V napravi za kemično čiščenje se lahko za čiščenje tekočega topila uporabljajo le filtri, ki jih je mogoče regenerirati.

Obratovalni prostori se morajo prezračevati izključno s prezračevalnimi napravami z izsesavanjem prostorskega zraka. Prezračevanje mora biti izvedeno tako, da se emisije halogeniranih organskih spojin, ki nastajajo na območju strojev, shranjevanja topil, shranjevanja očiščenega ali oplemenitenega blaga, likalnih miz, vlažilnih naprav ali praznjenja strojev, zajamejo na kraju nastanka. Iz odpadnega zraka, ki nastaja zaradi prezračevanja obratovalnih prostorov in prostorov z ločevalniki hlapov, halogeniranih organskih spojin ni treba izločevati.

V obratovalnih prostorih se zunaj naprav ne smejo uporabljati nobene halogenirane organske spojine.

Pravne podlage

• Uredba o mejnih vrednostih emisije halogeniranih hlapnih organskih spojin v zrak iz naprav, v katerih se uporabljajo organska topila

Upravljavec naprave za kemično čiščenje mora voditi poslovnik za obratovanje naprave. Oblika in vsebina poslovnika sta določeni v prilogi 1, ki je sestavni del Uredbe o mejnih vrednostih emisije halogeniranih hlapnih organskih spojin v zrak iz naprav, v katerih se uporabljajo organska topila.

Upravljavec naprave mora na podlagi podatkov iz obratovalnih dnevnikov, ki so sestavni deli poslovnika za obratovanje naprave in se vodijo za vsako napravo posebej, izdelati letno poročilo upravljavca naprav in ga do 31. januarja tekočega leta posredovati Agenciji Republike Slovenije za okolje (v nadaljnjem besedilu: agencija) za preteklo koledarsko leto.

Upravljavec naprave mora voditi tudi obratovalni dnevnik uporabe halogeniranih organskih spojin, iz katerega so za vsako napravo posebej razvidne:

• vrste in količina organskih topil, uporabljenih v napravi,
• količina v recikliranje ali drugo ponovno uporabo oddanih topil ali materiala, ki vsebuje topila,
• količina v odstranjevanje oddanih topil oziroma trdnih odpadkov, ki vsebujejo topila,
• količina topil v odpadnih vodah,
• čas normalnega obratovanja naprave in
• čas zagonov in ustavitev zaradi vzdrževalnih del pri napravi.

Upravljavec naprave za površinsko čiščenje mora v obratovalni dnevnik poleg podatkov iz prejšnjega odstavka vpisovati tudi težo očiščenih predmetov.

Če je naprava opremljena z ločevalnikom hlapov za čiščenje odpadnih plinov, se morajo v obratovalni dnevnik dnevno vpisovati tudi podatki o njenem obratovanju, razen za ločevalnike hlapov, ki so opremljeni z napravami za trajno merjenje parametrov obratovanja naprave oziroma shranjevanje podatkov o njenem obratovanju in merjenju koncentracije na izpustu očiščenih odpadnih plinov.

Pravne podlage

• Uredba o mejnih vrednostih emisije halogeniranih hlapnih organskih spojin v zrak iz naprav, v katerih se uporabljajo organska topila

Upravljavec naprave za kemično čiščenje mora izdelati letno poročilo in ga do 31. januarja tekočega leta posredovati Agenciji za okolje za preteklo koledarsko leto.

Upravljavci z več kemičnimi čistilnicami morajo za vsako napravo izpolniti svoj zvezek oz. obrazec, na koncu pa na ustreznem listu opraviti še seštevek parametrov za vse naprave skupaj, tako kot je navedeno v opombah in dodatnih navodilih.

Podrobneje

Naprava za površinsko čiščenje materialov ali izdelkov, v katerih se uporabljajo organska topila za odstranjevanje ne­čistoč s površine materialov, kar vključuje tudi razmastitev in razlakiranje, ter drugo obdelavo površin s pomočjo organskih topil, razen kemičnega čiščenja tekstila in naprave za kemično čiščenje tekstila, v katerih se čistijo oblačila, dekorativni tekstil, preproge in podobne dobrine ali razmastijo krzna, vlakna, perje in volna; lahko obratuje oziroma jo lahko njen upravljavec uporablja, če je naprava vpisana v evidenco naprav, v katerih se uporabljajo halogenirana organska topila.

Ministrstvo vpiše napravo iz 2. člena Uredbe o mejnih vrednostih emisije halogeniranih hlapnih organskih spojin v zrak iz naprav, v katerih se uporabljajo organska topila v evidenco naprav na podlagi vloge za vpis v evidenco naprav, kateri mora biti priloženo:

• poročilo o prvih meritvah, če gre za novo napravo ali spremembo naprave, ali poročilo o občasnih ali trajnih meritvah, ki ni starejše od 12 mesecev, ali
• tehnična dokumentacija proizvajalca naprave, iz katere je razvidno, da v skladu s to uredbo za napravo ni treba izvajati meritev halogeniranih organskih spojin v odpadnih plinih.

Ne glede na zgoraj navedeno mora upravljavec naprave za obratovanje naprave pridobiti, če:

• zmogljivost vseh naprav, ki jih ima upravljavec v posesti na istem funkcionalno zaokroženem območju, presega porabo halogeniranih organskih spojin 150 kg na uro ali 200 ton na leto ali
• opusti izvajanje občasnih meritev emisij halogeniranih organskih topil v skladu z 18. členom te uredbe ali
• se v napravi uporabljajo halogenirane organske spojine iz četrtega odstavka 4. člena te uredbe.

Podrobneje

Cene storitev, ki se ponujajo pri prodaji potrošnikom, morajo biti označene v skladu s 14. členom Zakona o varstvu potrošnikov (Uradni list RS, št. 130/22) in Pravilnikom o načinu označevanja cen blaga, digitalnih vsebin in storitev ter objavi znižanja cene blaga (Uradni list RS, št. 10/23).

Podjetje za storitev, ki jo ponuja potrošniku, vidno označi ceno, ki vključuje davek na dodano vrednost, če je podjetje zavezanec za davek na dodano vrednost. Cena storitve je označena v evrih. V primeru, da je poleg cene v evrih označena tudi cena v drugih valutah, mora biti poleg zneska v evrih tudi oznaka EUR. Podjetje upošteva označeno ceno. Če gre za ponudbo v okviru storitev informacijske družbe, mora biti poleg cene jasno in nedvoumno navedeno, ali cena vključuje tudi stroške dostave.

Cene za vse storitve morajo biti označene kot cene v obliki cenika. Označitev cen za storitve mora biti nedvoumna, lahko prepoznavna, čitljiva in za potrošnika na vidnem in dosegljivem mestu.

Pri storitvah, pri katerih cene ni mogoče označiti kot cene za vrsto storitve, se ceno storitve lahko označi na enega od naslednjih načinov:

• kot ceno delovne ure za izvedbo določene storitve v poslovnem prostoru izvajalca storitve;
• kot ceno delovne ure za izvedbo določene storitve na kraju samem;
• kot ceno vseh stroškov za izvedbo določene storitve;
• kot ceno storitve, preračunano na mersko enoto;
• kot ceno storitve, ki jo nedvoumno opredelimo na drug način in se običajno uporablja pri ponujanju določenih storitev.

Cena za storitve je nedvoumno označena, če je ni možno zamenjati s ceno druge storitve, ki se nahaja v neposredni soseščini.

Cena za storitve je v poslovnem prostoru označena čitljivo, če je velikost črk in številk na ceniku za storitve najmanj 5 mm.

Cena za storitev mora biti potrošniku lahko dostopna ter mora biti objavljena na vidnem mestu v poslovnem prostoru, kjer je ta storitev potrošniku ponujena.

Kot vidno označeno ceno storitve se šteje, da je cenik obešen na steno poslovnega prostora oziroma tistega njegovega dela, kjer se nahajajo potrošniki. 

Pravne podlage

• Pravilnik o načinu označevanja cen blaga, digitalnih vsebin in storitev ter objava znižanja cene blaga
• Zakon o varstvu potrošnikov (ZVPot-1)

Po 126. členu Zakona o varstvu okolja (ZVO-2) mora upravljavec pridobiti okoljevarstveno dovoljenje (v nadaljevanju: OVD) tudi za obratovanje druge dejavnosti in druge naprave, ki ni naprava z dejavnostjo iz 110. člena tega zakona, če je s predpisi iz tretjega odstavka 18. člena in tretjega odstavka 21. člena ZVO-2 določena obveznost pridobitve OVD.

OVD za druge dejavnosti in naprave mora pridobiti tudi upravljavec, ki je obdelovalec odpadkov, v skladu s predpisom iz šestega odstavka 24. člena tega zakona, če se njegova dejavnost ali naprava za obdelavo odpadkov ne uvršča med naprave z dejavnostmi iz 110. člena tega zakona.

Skladno s 127. členom ZVO-2 mora upravljavec za vsako nameravano spremembo v obratovanju naprave in opravljanje dejavnosti vložiti vlogo za spremembo OVD, pri čemer mora ta vloga vsebovati tiste vsebine, ki se nanašajo na spremembo v obratovanju naprave ali opravljanju dejavnosti.

V kolikor je za obratovanje naprave, za katero je predpisana pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja, predpisana tudi izvedba presoje vplivov na okolje in pridobitev okoljevarstvenega soglasja ali je zanjo predpisana izvedba predhodnega postopka v skladu z določili Uredbe o posegih v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje in pridobitev okoljevarstvenega soglasja ali izvesti predhodni postopek še pred pridobitvijo okoljevarstvenega dovoljenja.

V Uredbi o posegih v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje so v Prilogi 1 določeni posegi, za katere je presoja vplivov na okolje obvezna, in posegi, za katere se lahko obveznost presoje vplivov na okolje določi v predhodnem postopku.

Podrobneje