Pridelava kmetijskih pridelkov oziroma živil

Pred začetkom opravljanja dejavnosti se je potrebno registrirati. Najpogostejša oblika je kmetijsko gospodarstvo.

Kmetijsko gospodarstvo je organizacijsko in poslovno zaokrožena gospodarska celota, ki obsega eno ali več proizvodnih enot, se ukvarja s kmetijsko ali kmetijsko in gozdarsko dejavnostjo, ima enotno vodstvo, naslov ali sedež, ime ali firmo in je organizirano kot:

• pravna oseba,
• samostojni podjetnik posameznik
• kmetija, ki ni pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik
• kmetijsko gospodarstvo – skupni pašnik,
• kmetijsko gospodarstvo – planina.

Kmetijsko gospodarstvo mora imeti nosilca kmetijskega gospodarstva, ki je lahko pravna ali fizična oseba.

Kmetijska gospodarstva na območju republike Slovenije so vpisana v Register kmetijskih gospodarstev (RKG). V RKG se enotno vodijo podatki o kmetijskem gospodarstvu ter subjektih vezanih na kmetijsko gospodarstvo.

V RKG se morajo vpisati kmetijska gospodarstva, ki:

• morajo biti v skladu s predpisi z delovnega področja ministrstva vpisana v obvezne zbirke podatkov ministrstva
• uveljavljajo finančne podpore po Zakonu o kmetijstvu ali kakršnekoli druge ukrepe kmetijske politike
• so za opravljanje kmetijske dejavnosti vpisana v uradne evidence oziroma registre po drugih predpisih
• imajo v uporabi najmanj en hektar zemljišč, ki po evidenci dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč sodijo med kmetijska zemljišča ali 0,1 ha oljčnika ali 0,2 ha intenzivnega sadovnjaka ali 0,1 ha jagodičja ali lupinarja ali hmeljišče
• tržijo pridelke, ki jih pridelujejo.

Zavezanci za vpis v register obratov so nosilci dejavnosti primarne proizvodnje živil in krme rastlinskega izvora. 

Vlogo za registracijo obratov primarnih proizvajalcev živil rastlinskega izvora izpolnijo vsi, ki proizvajajo, pripravljajo in skladiščijo primarne proizvode živil rastlinskega izvora, vključno s pravo stopnjo dajanja v promet.

Isto vlogo izpolnijo tudi primarni proizvajalci krme rastlinskega izvora. Primarna proizvodnja krme vključuje pridelavo, enostavno obdelavo kmetijskih pridelkov (npr. košnjo, žetev, naravno sušenje, čiščenje, pakiranje, shranjevanje, siliranje), skladiščenje in ravnanje s kmetijskimi pridelki na kmetiji.

Nosilcem dejavnosti, ki primarne proizvode živil rastlinskega izvora in krme proizvajajo in skladiščijo izključno za zasebno domačo rabo, vpis v register obratov ni potreben.

Pristojni organ po pregledu zahteve nosilcu dejavnosti izda izpis iz registra obratov, ki velja kot potrdilo o registraciji.

Podrobneje

Kmetijske pridelke, pridelane na kmetiji, lahko neposredno prodajajo končnemu potrošniku na lokalnem trgu nosilec, člani kmetije in zaposleni na kmetiji, ki so vpisani v Register kmetijskih gospodarstev.

Kot neposredna prodaja končnemu potrošniku na lokalnem trgu se štejejo: prodaja na mestu pridelave, prodaja na tržnicah, prodaja na premičnih prodajnih objektih, kot so potujoča stojnica in potujoča prodajalna, prodaja od vrat do vrat, prodaja na sejmih in prireditvah.

Nosilec, član kmetije ali zaposleni na kmetiji, ne smejo neposredno prodajati istovrstnih skupin kmetijskih pridelkov končnemu potrošniku, če je nosilec ali član kmetije:

• samostojni podjetnik posameznik, registriran za prodajo kmetijskih pridelkov in vpisan v register obratov za istovrstne skupine pridelkov;
• nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji, registriran za dopolnilno dejavnost prodaje kmetijskih pridelkov ali
• zakonit zastopnik pravne osebe ali ima večinski delež v pravni osebi, registrirani za pridajo kmetijskih pridelkov in vpisani v register obratov za istovrstne skupine kmetijskih pridelkov.

Če je zaposleni na kmetiji hkrati tudi oseba iz prve ali tretje alineje prejšnjega odstavka, ne sme prodajati istovrstnih skupin kmetijskih pridelkov te kmetije končnemu potrošniku.

Pravne podlage

• Zakon o kmetijstvu (ZKme-1)

Zaščiteni kmetijski pridelki in živila so kmetijski pridelki in živila iz shem kakovosti. Glede na shemo kakovosti, so označeni tudi s pripadajočimi evropskimi in nacionalnimi zaščitnimi znaki.

Sheme kakovosti v Republiki Sloveniji so:

• zaščitena označba porekla (evropska shema) - vse faze pridelave in predelave morajo potekati na določenem geografskem območju;
• zaščitena geografska označba (evrospka shema) - vsaj ena od proizvodnih faz kmetijskega proizvoda mora potekati na določenem geografksem območju;
• zajamčena tradicionalna posebnost (evropska shema) - proizvodnja ni omejena na določeno geografsko območje, kar pomeni, da se proizvodi lahko proizvajajo na celotnem ozemlju RS in EU (v kolikor je pridobljena evropska zaščita). Ti proizvodi se proizvajajo ali na tradicionalen način ali iz tradicionalnih surovin ali po tradicionalnem receptu;
• višja kakovost (nacionalna shema) - kmetijski pridelek ali živilo po svojih značilnih lastnostih pozitivno odstopa od drugih podobnih kmetijskih pridelkov in živil;
• ekološka proizvodnja (nacionalna shema) - kmetijski pridelek ali živilo je pridelano in predelano po naravnih metodah in postopkih;
• integrirana pridelava - kmetijski pridelek je pridelan po metodah, kjer se regulirano uporabljajo dovoljeni agrotehnični ukrepi;
• dobrote z naših kmetij (nacionalna shema - v postpku uveljavljanja) - gre za kmetijske pridelke in živila pridelana ali predelana na kmetiji po receptih značilnih za kmečke izdelke in z uporabo pretežnega dela lastnih surovin ali surovin iz lokalnega okolja.

Pred odločitvijo glede zaščite kmetijskega pridelka ali živila je zelo pomembno, da vlagatelj oziroma združenje proizvajalcev opravi predhodno strateško analizo, na podlagi katere se pridobi splošno informacijo ali je postopek certificiranja proizvoda smiseln. Za pomoč so na voljo smernice za pripravo predhodne strateške analizeza posebne kmetijske pridelke oziroma živila.

Vlogo za zaščito kmetijskega pridelka ali živila je potrebno vložiti na pristojni organ. Vlogo je potrebno pripraviti skladno z navodili za pripravo vloge za zaščito posebnega kmetijskega pridelka oziroma živila.

Zaščita kmetijskih pridelkov oziroma živil poteka v dveh fazah. V prvi fazi Ministrstvo za kmetijstvo in okolje zaščiti ime. V dri fazi certifikacijski organ ugotavlja skladnost in izda certifikat, ki je dokaz, da je proizvod, ki uporablja zaščiteno ime, res avtentičen.

Podrobneje

FFS se morajo pravilno uporabljati.

Pravilna uporaba vključuje zlasti:

• uporabo FFS v skladu z etiketo in navodilom za uporabo,
• ravnanje s FFS, kar poleg tretiranja vključuje tudi pripravo škropilne brozge pred tretiranjem, ravnanje z ostanki škropilne brozge v rezervoarjih naprav po tretiranju ter čiščenje naprav, uporabljenih pri tretiranju, na način, ki ne ogroža zdravja ljudi in okolja,
• skladiščenje oziroma shranjevanje FFS na način, da se prepreči ogrožanje zdravja ljudi in okolja,
• upoštevanje posebnih ukrepov za varstvo čebel,
• preprečevanje zanašanja FFS,
• časovno omejitev dostopa ljudi na nedavno tretiranih površinah, 
• upoštevanje dobre prakse varstva rastlin in dobre kmetijske prakse pri uporabi s FFS tretiranega semena.

Uporabnik FFS mora pri uporabi FFS upoštevati tudi določbe predpisov, ki urejajo varstvo voda, varstvo okolja, varnost in zdravje pri delu, odpadke ter javni red in mir ter posebne ukrepe iz zakona, ki ureja promet in uporabo FFS.

Posebni ukrepi vključujejo prepoved tretiranja iz zraka, ukrepe varovanja vodnega okolja in pitne vode, zmanjševanje uporabe ali tveganj zaradi uporabe FFS na posebnih območjih, zmanjševanje uporabe ali tveganj zaradi uporabe FFS na javnih površinah ter integrirano varstvo rastlin pred škodljivimi organizmi.

Uporabnik FFS mora nemudoma obvestiti pristojni organ ali fitosanitarnega inšpektorja o nezaželenih vplivih FFS, ki jih opazi pri uporabi FFS (npr. o opažanjih v zvezi z možnostjo nevarnega ali neželenega vpliva FFS ali ostankov FFS na zdravje ljudi, živali, okolje, tretirane rastline ali rastline, ki sledijo v kolobarju).

Pravne podlage

• Zakon o fitofarmacevtskih sredstvih (ZFfS-1)
• Pravilnik o pravilni uporabi fitofarmacevtskih sredstev

V primeru posebnih okoliščin in nevarnosti v varstvu rastlin, ki jih uporabnik FFS ne more preprečiti z nobenim drugim ukrepom ali sredstvom, lahko vlagatelj vloži vlogo za izdajo dovoljenja za nujne primere v zvezi z varstvom rastlin za uporabo fitofarmacevtskega sredstva (FFS), ki ni registrirano v Republiki Sloveniji; ali za neregistrirano rabo za FFS, ki je že v prometu v Republiki Sloveniji. 

Uprava vlogo presodi in če je upravičena, izda dovoljenje za nujne primere v zvezi z varstvom rastlin za obdobje največ 120 dni in za promet ter omejeno in nadzorovano uporabo FFS.

Podrobneje

Dovoljenje za vzporedno trgovanje se izda za fitofarmacevtsko sredstvo, ki je že registrirano v eni državi članici (država članica izvora) in je identično referenčnemu sredstvu, ki je že registrirano v Republiki Sloveniji.

O dovoljenju za vzporedno trgovanje odloči pristojni organ. 

Za promet in uporabo FFS, za katerega je bilo izdano dovoljeje za vzporedni promet, veljajo isti pogoji uporabe, veljavnost dovoljenja in morebitne omejitve kot so navedene v registraciji referenčnega sedstva.

Vlagatej vloži vlogo pristojnemu organu na obrazcu z obveznimi prilogami.

Podrobneje

Za nanašanje fitofarmacevtskih sredstev (FFS) se smejo uporabljati le naprave, ki so na podlagi opravljenega pregleda pridobile potrdilo o pravilnem delovanju naprave in znak o rednem pregledu. Pregled ni potreben za naprave, katere določi minister.

Lastniki naprav morajo zaradi varnosti in zaščite zdravja ljudi in okolja zagotoviti, da so naprave, ki jih uporabljajo, redno pregledane. Redni pregled morajo zagotoviti vsake tri leta, razen novih naprav, ki se prvič pregledajo v petih latih od datuma nakupa. Redni pregled opravljajo pregledniki naprav na terenu po določenem urniku.

Lastnik ali uporabnik naprave mora na redni pregled pripeljati očiščeno napravo s pripadajočo opremo. Rezervoar naprave mora biti napolnjen s čisto vodo približno do 1/3 celotnega volumna rezervoarja, kar omogoča preizkus delovanja naprave in izvajanje meritev. Preglednik naprav lahko zavrne pregled neočiščene naprave.

Lastnik naprav mora pregledniku naprav pisno sporočiti vsako spremembo glede lastništva naprave ali tehničnih podatkov o napravi, najpozneje v roku 30 dni od nastanka spremembe oziroma od trenutka, ko je zanjo izvedel.

Če naprava uspešno opravi pregled, lastnik naprave prejme potrdilo o pregledu in znak o pregledu, ki ga nalepi na napravo za nanašanje FFS. 

Izjeme glede pregleda naprav za nanašanje fitofarmacevtskih sredstev

Lastnik nove naprave za nanašanje FFS pripelje napravo na prvi pregled v petih letih po datumu nakupa, nato pa vsaka tri leta. Vendar mora za novo napravo pridobiti pri pregledniku naprav potrdilo in znak o pregledu najkasneje 6 mesecev po nakupu. 

Za določene vrste naprav redni pregled ni obvezen, in sicer za:

• ročne ali nahrbtne nošene škropilnice in pršilnike,
• naprave, ki so namenjene kontaktnemu uničevanju plevela in se ne uporabljajo kot traktorski priključek (na primer mazala). 

Če gre za stacionarne naprave, kot je na primer naprava za tretiranje semena, ki jih ni mogoče pripeljati na pregled, preglednik opravi pregled na mestu.

• Cenik pregledov naprav za nanašanje fitofarmacevtskih sredstev

Dokazila

Ustrezno nameščen znak o rednem pregledu.
Izdano potrdilo o pravilnem delovanju naprave.

Pravne podlage

• Zakon o fitofarmacevtskih sredstvih (ZFfS-1)
• Pravilnik o zahtevah glede pravilnega delovanja naprav za nanašanje fitofarmacevtskih sredstev in o pogojih ter načinu izvajanja njihovih pregledov

Nosilec živilske dejavnosti mora pri Zdravstvenem inšpektoratu RS registrirati vsak živilski obrat, ki opravlja katero koli aktivnost v povezavi s prehranskimi dopolnili ali živili za posebne skupine.

Prehranska dopolnila: so živila, katerih namen je dopolnjevati običajno prehrano. So koncentrirani viri posameznih ali kombiniranih hranil ali drugih snovi s hranilnim ali fiziološkim učinkom, ki se dajejo v promet v obliki kapsul, pastil, tablet in drugih podobnih oblikah, v vrečkah s praškom, v ampulah s tekočino, v kapalnih stekleničkah in v drugih podobnih oblikah s tekočino in praškom, ki so oblikovane tako, da se jih lahko uživa v odmerjenih majhnih količinskih enotah.

Živila za posebne skupine: so (v skladu z določili Uredbe (EU) št.609/2013 Evropskega parlamenta in sveta) živila, namenjena dojenčkom in majhnim otrokom (začetne formule za dojenčke in nadaljevalne formule, živila na osnovi predelanih žit in otroška hrana), živila za posebne zdravstvene namene ter popolni prehranski nadomestki za nadzor nad telesno težo.

Podrobneje

Za namen uradnega inšpekcijskega nadzora pošiljk: 

• prehranskih dopolnil,
• živil za posebne skupine (formul za dojenčke, žitnih kašic in živil namenjenim dojenčkom in majhnim otrokom, živil za posebne zdravstvene namene in popolnih prehranskih nadomestkov za nadzor nad telesno težo),
• materialov in izdelkov, namenjenim za stik z živili iz tretjih držav,

nosilec dejavnosti oziroma njegov zastopnik (deklarant) vloži vlogo prek spletne aplikacije Oddaja vlog za uradni nadzor pošiljk iz tretjih držav.

Podrobneje