Pridobivanje sekundarnih surovin iz ostankov in odpadkov (38.320)

• Uredba o odpadkih

  Obdelava odpadkov je del ravnanja z odpadki in obsega postopke predelave in odstranjevanja odpadkov, vključno s postopki priprave odpadkov za predelavo ali odstranjevanje. 

  Obdelavo odpadkov kot dejavnost opravlja izvajalec obdelave, ki je lahko predelovalec odpadkov ali odstranjevalec odpadkov. Izvajalec obdelave, ki je pravna ali fizična oseba, ki predeluje ali odstranjuje svoje odpadke ali odpadke drugih povzročiteljev po predpisanih postopkih, mora za to imeti okoljevarstveno dovoljenje za predelavo ali odstranjevanje odpadkov in biti vpisan v evidenco izvajalcev obdelave. 

  Vlagatelj mora na Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo (MOPE) podati vlogo za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja. Vlogi mora priložiti načrt ravnanja z odpadki. MOPE izvajalca obdelave, ki mu izda okoljevarstveno dovoljenje, po uradni dolžnosti vpiše v evidenco izvajalcev obdelave. 

  Predelava odpadkov

  Predelava odpadkov je vsak postopek, katerega glavni rezultat je, da se odpadki koristno uporabijo v okviru dejavnosti posamezne osebe ali v gospodarstvu kot celoti, tako da nadomestijo druge materiale, ki bi se sicer uporabili za izpolnitev določene funkcije, ali tako da so odpadki pripravljeni za izpolnitev te določene funkcije.  Dejavnost predelave odpadkov opravlja predelovalec, ki mora odpadke ustrezno predelati po postopkih in z metodami, ki ne škodujejo okolju in ne ogrožajo zdravja ljudi. 

  S predpisom je določenih trinajst različnih postopkov predelave, mogoči pa so tudi drugi postopki predelave. Za vsak odpadek, ki ga predelovalec namerava predelovati, se v okoljevarstvenem dovoljenju določita postopek in metoda predelave.

  Več na povezavi: Obdelava odpadkov

• • Zakon o varstvu okolja (ZVO-1)

Povzročitelj obremenitve, ki mora pridobiti okoljevarstveno dovoljenje po določbah 68. ali 86. člena ZVO-1, mora imeti v delovnem ali pogodbenem razmerju najmanj eno osebo, ki je odgovorna za opravljanje nalog varstva okolja (v nadaljnjem besedilu: pooblaščenec za varstvo okolja).

Naloge pooblaščenca za varstvo okolja so zlasti:

• • seznanjanje in svetovanje povzročitelju obremenitve v zvezi s predpisanimi ukrepi varstva okolja pri opravljanju njegove dejavnosti,
  • dajanje mnenj in predlogov povzročitelju obremenitve o ukrepih za zmanjševanje ali preprečevanje obremenjevanja okolja,
  • sodelovanje pri uvajanju za okolje manj škodljivih postopkov, tehnologij in izdelkov,
  • nadzorovanje in skrb za izvajanje predpisanih ukrepov varstva okolja pri opravljanju dejavnosti ter poročanje povzročitelju obremenitve o ugotovljenih pomanjkljivostih,
  • zagotavljanje javnosti podatkov o obremenjevanju okolja skladno s tem zakonom,
  • seznanjanje zaposlenih o škodljivih vplivih naprave ali obrata na okolje in ukrepih za njihovo preprečevanje ali zmanjševanje,
  • sodelovanje z osebami, zadolženimi za varnost in zdravje pri delu, požarno varnost in svetovalcem za kemikalije,
  • sodelovanje pri pripravi načrtov za zaščito in reševanje po predpisih o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami ter
  • druge naloge varstva okolja v skladu s pooblastili povzročitelja obremenitve.

• • Lista dejavnosti, ki se običajno opravljajo na obrtni način

  Za dejavnosti, ki so uvrščene na Listo dejavnosti, ki se običajno opravljajo na obrtni način velja, da se ob registraciji te dejavnosti poslovni subjekti po uradni dolžnosti vpišejo tudi v Obrtni register pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS).

Velja za naslednje dejavnosti/storitve:

• • mehansko stiskanje kovinskih odpadkov, npr. rabljenih avtomobilov, pralnih strojev, koles ipd.;
  • mehansko zmanjševanje, razrez velikih kovinskih kosov, npr. vagonov;
  • predelava nekovinskih ostankov, odpadkov in nekovinskih predmetov v sekundarne surovine;
  • regeneriranje kovin iz fotografskih odpadkov, npr. fiksirja, fotografskih filmov in papirje;
  • predelava gume, npr. rabljenih plaščev, v sekundarno surovino;
  • sortiranje in drobljenje plastike za pridobitev sekundarne surovine za cevi, posode, palete ipd.;
  • sortiranje, čiščenje in drobljenje stekla;
  • sortiranje, čiščenje in drobljenje drugih odpadkov in ostankov za pridobitev sekundarne surovine;
  • predelava uporabljenega jedilnega olja in masti v sekundarne surovine;
  • predelava drugih ostankov in stranskih proizvodov živilske in tobačne industrije v sekundarne surovine;

• • Uredba o dopolnilnih dejavnostih na kmetiji

Dopolnilna dejavnost na kmetiji se lahko začne izvajati po dokončnosti dovoljenja za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji in ko so izpolnjeni vsi pogoji, ki jih za začetek opravljanja posamezne dopolnilne dejavnosti določajo področni predpisi

Velja za naslednje dejavnosti/storitve:

• • zbiranje in kompostiranje odpadnih organskih snovi;
Vir: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

Dejavnosti/storitve po pojasnilih k standardni klasifikaciji dejavnosti:

Vir: Statistični urad RS

Dejavnosti/storitve dodane po tabeli vprašanja in odgovori (SURS) :

• Sortiranje odpadkov;
• Predelava odpadnega lesa