Obdelava odpadkov

Za opravljanje dejavnosti se morate predhodno registrirati in izbrati ustrezno statusno obliko.

Predelava in odstranjevanje odpadkov se izvajata tako, da ni ogroženo človekovo zdravje in da ne povzroča škodljivih vplivov na okolje, zlasti da:

• ne predstavlja tveganja za vode, zrak, tla, rastline in živali;
• ne povzroča čezmernega obremenjevanja s hrupom in neprijetnimi vonjavami;
• ne povzroča škodljivih vplivov na območja, na katerih je predpisan pravni režim;
• ne povzroča škodljivih vplivov na zavarovano krajino ali območje.

Odpadke je treba predelati. Odpadke, ki niso predelani je treba odstraniti, pri čemer imajo drugi postopki odstranjevanja prednost pred odlaganjem odpadkov na odlagališčih.

Predelava odpadkov poteka po postopkih predelave.

Odstranjevanje odpadkov poteka po postopkih odstranjevanja, če:

• stanje tehnike njihove predelave ne omogoča;
• ni možnosti za nadaljnjo uporabo odpadkov ali njihovih sestavin;
• predelava odpadkov bolj obremenjuje okolje ali človekovo zdravje kot njihovo odstranjevanje glede na:
  • emisije snovi in energije v zrak, vode ali tla,
  • porabo naravnih virov,
  • energijo, ki jo je treba uporabiti ali jo je mogoče pridobiti, ali
  • vsebnost nevarnih snovi v ostankih odpadkov po njihovi obdelavi, ali
• so stroški predelave odpadkov nesorazmerno višji od stroškov njihovega odstranjevanja.

Pravne podlage

• Uredba o odpadkih

Za vsako pošiljko odpadkov mora izvirni povzročitelj odpadkov ali drug imetnik odpadkov zagotoviti evidenčni list.

Evidenčni list je listina, s katero imetnik odpadkov in njihov prevzemnik potrdita oddajo in prevzem pošiljke odpadkov, ko se odpadki na območju Republike Slovenije premeščajo s kraja nastanka, predhodnega skladiščenja ali skladiščenja na kraj predhodnega skladiščenja, skladiščenja ali obdelave odpadkov.

Evidenčni list mora vsebovati podatke o:

• pošiljatelju odpadkov, ki je imetnik odpadka (izvirni povzročitelj odpadkov, zbiralec ali izvajalec obdelave),
• kraju oddaje pošiljke odpadkov,
• prevozniku in načinu prevoza,
• prevzemniku odpadkov, ki je zbiralec, če odpadke prevzema zbiralec, ali izvajalec obdelave, če odpadke prevzema izvajalec obdelave ali trgovec,
• kraju prevzema pošiljke odpadkov,
• datumu oddaje pošiljke odpadkov,
• datumu prevzema ali zavrnitve pošiljke odpadkov,
• številki odpadka (ali številkah odpadkov),
• količini odpadkov (ali številkah odpadkov),
• postopku obdelave, če odpadke prevzema izvajalec obdelave ali trgovec, in
• osebi, ki zagotavlja izpolnjevanje obveznosti proizvajalcev izdelkov, če gre za pošiljko odpadkov, za katere so za proizvajalce izdelkov s posebnim predpisom določena pravila ravnanja z odpadki, ki izvirajo iz teh izdelkov.

Evidenčni list se izpolni z uporabo informacijskega sistema za ravnanje z odpadki in je veljaven, ko ga s svojim elektronskim podpisom potrdita pošiljatelj odpadkov in prevzemnik odpadkov.

Pošiljatelj odpadkov mora potrditi evidenčni list ob oddaji pošiljke odpadkov, prevzemnik odpadkov pa ga mora potrditi v 15 dneh po prevzemu pošiljke. Pošiljka nevarnih odpadkov mora biti med prevozom opremljena s kopijo evidenčnega lista, lahko v elektronski obliki. 

Evidenčni list izpolni pošiljatelj odpadkov z uporabo informacijskega sistema o ravnanju z odpadki, veljaven pa je, ko ga s svojim elektronskim podpisom potrdita pošiljatelj in prevzemnik odpadkov. Za to morata biti oba registrirana uporabnika informacijskega sistema o ravnanju z odpadki.

Zbiralce in izvajalce obdelave odpadkov ARSO registrira kot uporabnike informacijskega sistema o ravnanju z odpadki ob vpisu v evidenco zbiralcev odpadkov oziroma ob vpisu v evidenco izvajalcev obdelave, ki jo vodi MOP. Za registracijo morajo imeti kvalificirano digitalno potrdilo v skladu s predpisi, ki urejajo elektronsko poslovanje.

Kadar pošiljatelj odpadkov ni registriran uporabnik informacijskega sistema, mora prevzemnik odpadkov pridobiti njegovo pisno pooblastilo, da v celoti sam izpolni evidenčni list in ga potrdi tudi v imenu pošiljatelja odpadkov. V tem primeru mora prevzemnik odpadkov pošiljatelju odpadkov v 30 dneh posredovati kopijo veljavnega evidenčnega lista v pisni ali elektronski obliki.

Dokazila

Evidenčni list

Pravne podlage

• Uredba o odpadkih

Izvajalec obdelave mora voditi evidenco o obdelavi odpadkov, v kateri so podatki o številkah odpadkov in količinah:

• lastnih odpadkov, če jih obdeluje;
• odpadkov, prevzetih v obdelavo, in njihovih imetnikov v Republiki Sloveniji;
• odpadkov, prevzetih v obdelavo iz drugih držav članic EU ali tretjih držav z navedbo države izvora odpadkov;
• odpadkov, katerih obdelavo je zavrnil, in njihovih imetnikov;
• skladiščenih odpadkov;
• obdelanih odpadkov;
• produktov obdelave in odpadkov po obdelavi ter o nadaljnjem ravnanju z njimi;
• odpadkov, ki jim je prenehal status odpadka ;
• predelanih snovi ali predmetov, ki niso ustrezali merilom in je z njimi moral ravnati kot z odpadki,
• odpadkov, ki jih je neobdelane oddal v nadaljnje ravnanje drugim prevzemnikom v Republiki Sloveniji, ločeno po teh prevzemnikih, in
• odpadkov, ki jih je neobdelane poslal v obdelavo v druge države članice EU in tretje države, ločeno po izvajalcih obdelave ter z navedbo postopka obdelave in kraja obdelave.

Podatke je treba vnašati v evidenco o obdelavi odpadkov tako, da je razvidno časovno zaporedje obdelave odpadkov, ločeno po postopkih obdelave.

Izvajalec obdelave mora evidenco za posamezno koledarsko leto hraniti najmanj tri leta.

Dokazila

• Evidenca o obdelavi odpadkov

Pravne podlage

• Uredba o odpadkih

Izvajalec obdelave odpadkov mora najpozneje do 31. marca tekočega leta Ministrstvu za okolje in prostor predložiti poročilo o obdelavi odpadkov za preteklo koledarsko leto.

Za predložitev poročila mora izvajalec obdelave odpadkov uporabiti informacijski sistem o ravnanju z odpadki. 

Poročilo o obdelavi odpadkov mora vsebovati:

• ime in naslov oziroma naziv podjetja in sedež, dejavnost in matično številko izvajalca obdelave;
• kraj obdelave odpadkov (na statistično regijo natančno);
• ločeno po številkah odpadkov:
  • količine skladiščenih odpadkov na začetku in na koncu poročevalskega obdobja,
  • količine lastnih odpadkov, ki jih sam obdela;
  • količine odpadkov, prevzetih v obdelavo od izvirnih povzročiteljev odpadkov v Republiki Sloveniji;
  • količine odpadkov, prevzetih v obdelavo od zbiralcev in izvajalcev obdelave v Republiki Sloveniji, ločeno po teh imetnikih odpadkov;
  • količine odpadkov, prevzetih v obdelavo iz drugih držav članic EU ali tretjih držav, z navedbo države izvora odpadkov;
  • količine obdelanih odpadkov, ločeno glede na postopke obdelave;
  • količine odpadkov, ki jim je prenehal status odpadka.
  • količine prevzetih odpadkov, ki jih je neobdelane oddal v nadaljnje ravnanje drugim prevzemnikom v Republiki Sloveniji, ločeno po teh prevzemnikih,
  • količine prevzetih odpadkov, ki jih je neobdelane poslal v obdelavo v druge države članice EU in tretje države, ločeno po izvajalcih obdelave ter z navedbo postopka obdelave in kraja obdelave,
  • količine odpadkov po obdelavi, oddanih v nadaljnje ravnanje drugim prevzemnikom v Republiki Sloveniji, ločeno po teh prevzemnikih, ter
  • količine odpadkov po obdelavi, poslanih v obdelavo v druge države članice EU in tretje države, ločeno po izvajalcih obdelave ter z navedbo postopka obdelave in kraja obdelave.

Dokazila

• Poročilo o obdelavi odpadkov

Pravne podlage

• Uredba o odpadkih

Po 126. členu Zakona o varstvu okolja (ZVO-2) mora upravljavec pridobiti okoljevarstveno dovoljenje (v nadaljevanju: OVD) tudi za obratovanje druge dejavnosti in druge naprave, ki ni naprava z dejavnostjo iz 110. člena tega zakona, če je s predpisi iz tretjega odstavka 18. člena in tretjega odstavka 21. člena ZVO-2 določena obveznost pridobitve OVD.

OVD za druge dejavnosti in naprave mora pridobiti tudi upravljavec, ki je obdelovalec odpadkov, v skladu s predpisom iz šestega odstavka 24. člena tega zakona, če se njegova dejavnost ali naprava za obdelavo odpadkov ne uvršča med naprave z dejavnostmi iz 110. člena tega zakona.

Skladno s 127. členom ZVO-2 mora upravljavec za vsako nameravano spremembo v obratovanju naprave in opravljanje dejavnosti vložiti vlogo za spremembo OVD, pri čemer mora ta vloga vsebovati tiste vsebine, ki se nanašajo na spremembo v obratovanju naprave ali opravljanju dejavnosti.

V kolikor je za obratovanje naprave, za katero je predpisana pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja, predpisana tudi izvedba presoje vplivov na okolje in pridobitev okoljevarstvenega soglasja ali je zanjo predpisana izvedba predhodnega postopka v skladu z določili Uredbe o posegih v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje in pridobitev okoljevarstvenega soglasja ali izvesti predhodni postopek še pred pridobitvijo okoljevarstvenega dovoljenja.

V Uredbi o posegih v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje so v Prilogi 1 določeni posegi, za katere je presoja vplivov na okolje obvezna, in posegi, za katere se lahko obveznost presoje vplivov na okolje določi v predhodnem postopku.

Podrobneje

Za uporabo obdelanega blata v kmetijstvu ter uporabo komposta ali digestata, ki ni proizvod, mora pravna oseba ali fizična oseba, ki opravlja dejavnost pridobiti okoljevarstveno dovoljenje za vnos v ali na tla v skladu z Uredbo o odpadkih.

Podrobneje

Gradbeni odpadki, ki nastajajo na gradbiščih pri gradbenih delih zaradi gradnje, rekonstrukcije, adaptacije, obnove ali odstranitve objekta, se lahko v primeru ustreznosti odpadka (t.j. odpadek ni nevaren), predelajo na samem gradbišču, kjer so nastali. Predelava se izvrši s premično napravo, ki predeluje odpadke na območjih gradbišč. Predelajo se lahko le inertni odpadki. Ostale odpadke se izloči in preda osebam, ki so vpisane v evidenco oseb, ki ravnajo z odpadki.

Za premično napravo za predelavo gradbenih odpadkov na območju gradbišč je potrebna pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja za predelavo odpadkov. V okoljevarstvenem dovoljenju se določi dovoljene vrste odpadkov, vrsto postopka predelave, največjo letno dovoljeno količino predelanih odpadkov, način ravnanja z odpadki in preostanki odpadka po predelavi, možnost uporabe predelanih odpadkov, ukrepi za preprečevanje vplivov na okolje, način in vsebina označevanja mesta obdelave in dovoljeni časovni okvir predelave na posameznem gradbišču.

Podrobneje

Za zemeljski izkop, ki nastaja pri gradbenih delih zaradi gradnje, rekonstrukcije, adaptacije, obnove ali odstranitve objekta, če ni onesnažen z nevarnimi snovmi, je potrebna pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja za predelavo odpadkov po postopku z oznako R10.

Ustreznost izkopa in vnosa se dokazuje z oceno kakovosti zemeljskega izkopa in oceno kakovosti tal na območju, na katerem se bo uporabil zemeljski izkop. Vnos zemeljskega izkopa mora biti izveden tako, da bodo zemljišča na parcelni meji prilagojena sosednjemu zemljišču in da na parcelnih mejah ne bo višinskih razlik.

Podrobneje