Warning Notice
Obvestilo
Obveščamo vas, da so nadgradnje portala SPOT zaključene. Delovanje portala je ponovno vzpostavljeno. Možne so še občasne motnje delovanja.
Več: Storitve portala SPOT po izvedeni večji nadgradnji ponovno vzpostavljene
Warning Notice
Pomembno: Od 1. 1. 2025 je v veljavi nova Standardna klasifikacija dejavnosti (SKD 2025). Ker se vsebine glede SKD šifer dejavnosti na portalu SPOT še posodabljajo, vas prosimo, da si pri uvrščanju posamezne dejavnosti pomagate z novim SKD šifrantom, ki je na voljo tukaj: SKD_2025 - Standardna klasifikacija dejavnosti 2025 in Pojasnili k standardni klasifikaciji dejavnosti – SKD 2025.
Več informacij o novi SKD 2025: Nova različica evropske in nacionalne statistične klasifikacije gospodarskih dejavnosti.
Proizvodnja brezalkoholnih pijač, mineralnih in drugih stekleničenih vod
Z označbo »naravna mineralna voda« se lahko poimenuje voda, ki ima lastnosti, zaradi katerih se jasno razlikuje od pitne vode. Posebne lastnosti izhajajo iz vsebnosti mineralnih snovi, kemijskih elementov v sledovih oziroma drugih sestavin, ter ima lahko določene prehrambno-fiziološke učinke.
Za proizvodnjo pijač je potrebno pridobiti pravico (koncesijo ali vodno dovoljenje).
Naravna mineralna voda mora biti priznana na podlagi odločbe o priznanju označbe naravna mineralna voda.
Velja za naslednje dejavnosti po SKD:
Splošni pogoji
-
Za opravljanje dejavnosti se morate predhodno registrirati in izbrati ustrezno statusno obliko.
-
Poslovni subjekt mora v okviru svojega poslovanja sprejeti odločitev ali postati davčni zavezanec. Če se podjetje odloči, da bo postalo zavezanec za DDV, je potrebno davčnemu organu predložiti zahtevek za izdajo identifikacijske številke za DDV. Ko je zavezanec identificiran za namene DDV, je treba davčnemu uradu predložiti obračun davka za vsako davčno obdobje posebej. Davčno obdobje je koledarski mesec ali koledarsko trimesečje.
Kdaj postati davčni zavezanec?
Pravne podlage
- Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2)
- Zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV-1)
- Zakon o dohodnini (ZDoh-2)
Pristojni organ
Finančna uprava Republike Slovenije
Šmartinska cesta 55
1000 Ljubljana -
Zakon o gospodarskih družbah določa, da morajo vsi – družbe in podjetniki – voditi poslovne knjige ter jih enkrat letno zaključiti v skladu z zakonom in Slovenskimi računovodskimi standardi (2024) ali mednarodnimi standardi računovodskega poročanja.
Pravne podlage
- Zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV-1)
- Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1)
- Slovenski računovodski standardi
- Zakon o davčnem potrjevanju računov (ZDavPR)
Pristojni organ
Ministrstvo za finance
Župančičeva 3
1000 Ljubljana -
Področje delovne zakonodaje regulira Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1). Poleg pogodbe o zaposlitvi, slovenska zakonodaja opredeljuje tudi več posebnih oblik opravljanja dela. Pri sklenitvi delovnega razmerja je potrebno upoštevati predpisan postopek zaposlitve.
Delodajalec mora na delovnem mestu dosledno upoštevati:
- ureditev obveznih socialnih zavarovanj in refundacije nadomestila plač,
- varnost in zdravje pri delu,
- v primeru nezgod ali poškodb pri delu je potrebno ustrezno prijaviti nezgodo in poškodbe pri delu.
V kolikor delodajalec zaposluje tujca, državljana tretjih držav, je potrebno zanj pridobiti enotno dovoljenje za prebivanje in delo.
Pravne podlage
- Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1)
- Zakon o prispevkih za socialno varnost (ZPSV)
- Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2)
- Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ)
- Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (ZSDP-1)
- Zakon o urejanju trga dela (ZUTD)
- Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1)
- Zakon o tujcih (ZTuj-2)
- Zakon o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev (ZZSDT)
Pristojni organ
Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
Štukljeva cesta 44
1000 LjubljanaZavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije
Miklošičeva cesta 24
1507 Ljubljana -
Poslovni subjekti morajo v okviru delovanja odgovorno poslovati. Pri tem morajo dosledno upoštevati načela:
- intelektualne lastnine;
- avtorske in sorodnih pravic;
- požarne varnosti;
- varstva osebnih podatkov;
- javne rabe slovenskega jezika.
Pristojni organ
Ministrstvo za pravosodje
Župančičeva 3
1000 LjubljanaMinistrstvo za kulturo
Maistrova ulica 10
1000 LjubljanaMinistrstvo za gospodarstvo, turizem in šport
Kotnikova 5
1000 LjubljanaMinistrstvo za obrambo
Vojkova cesta 55
1000 Ljubljana
Pogoji
-
Za opravljanje dejavnosti se morate predhodno registrirati in izbrati ustrezno statusno obliko.
-
Za proizvodnjo pijač je potrebno pridobiti koncesijo za rabo vode. Koncesija se podeli z odločbo o izboru na podlagi javnega razpisa.
Koncesija se podeljuje za določen čas, in sicer ne več kot 50 let. Koncesijo v imenu koncedenta podeljuje vlada.
Za pridobitev koncesije se preverja mikrobiološko ustreznost vode, mineralna voda se lahko izkorišča samo iz izvirov, katerih uporabo je z odločbo odobrilo pristojno ministrstvo. Embalaža naravne mineralne vode mora biti taka, da preprečuje kontaminacijo.
-
Postopek priznanja naravne mineralne vode se začne na podlagi vloge, ki jo proizvajalec vloži na pristojni organ. Priloge, kot so fizikalne in fizikalno-kemijske raziskave, oceno, analize in poročilo proizvajalec naroči pri pooblaščenem laboratoriju (Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano), ki jih opravlja:
- na izviru
- po polnjenju
- v primeru, da se ob polnjenju izvaja postopek obdelave naravne mineralne vode (filtracija, dekantiranje, oksidacija ali izločanje spojin z ozonom), mora vloga obsegati tudi raziskave po obdelavi.
Ekspertna komisija, imenovana s strani ministrstva, nato preuči vlogo in poda mnenje o njej.
Na podlagi pozitivnega mnenja ekspertne komisije se izda odločba o priznanju označbe naravna mineralna voda.
Situacijski pogoji
-
Podjetje, ki proizvaja, predeluje in prva daje v promet materiale in izdelke, namenjene za stik z živili, je dolžno izpolniti vlogo za registracijo pri Zdravstvenemu inšpektoratu RS.
Med podjetja, ki proizvajajo, predelujejo in prva dajejo v promet materiale in izdelke, namenjene za stik z živili, se uvršča:
- proizvodnja oziroma predelava materialov in izdelkov, namenjenih za stik z živili v Republiki Sloveniji,
- uvoz materialov in izdelkov, namenjenih za stik z živili – direktna dobava iz tretjih držav,
- distribucija materialov in izdelkov, namenjenih za stik z živili – direktna dobava iz območja EU.
Nekaj posebnih primerov podjetij, ki se prav tako uvrščajo v zgornje tri skupine:
- proizvajalci oziroma pridelovalci živil (tudi pakirnice živil), ki direktno uvažajo iz tretjih držav ali nabavljajo z območja EU materiale in izdelke, namenjene za stik z živili bodisi za lastno uporabo-pakiranje živil bodisi za nadaljnjo distribucijo,
- maloprodaja in tržnice, le v primeru, če gre za direktni uvoz iz tretjih držav ali dobavo iz območja EU,
- restavracije, gostilne, menze, premični obrati, objekti na javnih prireditvah, obrati v javnih zavodih (npr. bolnišnice šole, vrtci) in drugi živilski obrati, če direktno uvažajo iz tretjih držav ali direktno dobavljajo (območje EU) materiale in izdelke, namenjene za stik z živili (npr. škatle in podloge za pice, posoda, pribor itd., ki se uporablja za serviranje, pakiranje hrane ali na kakršen koli način pride v neposreden stik z živili, kozarci in materiali, uporabljeni v avtomatih za pijače in hrano itd.) in
- spletna prodaja, kataloška prodaja in TV-prodaja, če gre za direktni uvoz iz tretjih držav ali dobavo iz območja EU.
**
Podjetje: pomeni katero koli podjetje, ki za dobiček ali ne, bodisi zasebno bodisi javno, izvaja katero koli dejavnost, povezano s katero koli stopnjo proizvodnje, predelave in distribucije materialov in izdelkov, namenjenih za stik z živili.
Dajanje v promet: pomeni imetje materialov in izdelkov za namene prodaje, vključno s ponujanjem za prodajo ali katero koli drugo obliko prenosa, proti plačilu ali ne, ter za prodajo, distribucijo in druge oblike prenosa.