Proizvodnja brezalkoholnih pijač, mineralnih in drugih stekleničenih vod

Za opravljanje dejavnosti se morate predhodno registrirati in izbrati ustrezno statusno obliko.

Za proizvodnjo pijač je potrebno pridobiti koncesijo za rabo vode. Koncesija se podeli z odločbo o izboru na podlagi javnega razpisa.

Koncesija se podeljuje za določen čas, in sicer ne več kot 50 let. Koncesijo v imenu koncedenta podeljuje vlada.

Za pridobitev koncesije se preverja mikrobiološko ustreznost vode, mineralna voda se lahko izkorišča samo iz izvirov, katerih uporabo je z odločbo odobrilo pristojno ministrstvo. Embalaža naravne mineralne vode mora biti taka, da preprečuje kontaminacijo.

Podrobneje

Postopek priznanja naravne mineralne vode se začne na podlagi vloge, ki jo proizvajalec vloži na pristojni organ. Priloge, kot so fizikalne in fizikalno-kemijske raziskave, oceno, analize in poročilo proizvajalec naroči pri pooblaščenem laboratoriju (Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano), ki jih opravlja:

• na izviru
• po polnjenju
• v primeru, da se ob polnjenju izvaja postopek obdelave naravne mineralne vode (filtracija, dekantiranje, oksidacija ali izločanje spojin z ozonom), mora vloga obsegati tudi raziskave po obdelavi.

Ekspertna komisija, imenovana s strani ministrstva, nato preuči vlogo in poda mnenje o njej.

Na podlagi pozitivnega mnenja ekspertne komisije se izda odločba o priznanju označbe naravna mineralna voda.

Podrobneje

Podjetje, ki proizvaja, predeluje in prva daje v promet materiale in izdelke, namenjene za stik z živili, je dolžno izpolniti vlogo za registracijo pri Zdravstvenemu inšpektoratu RS.

Med podjetja, ki proizvajajo, predelujejo in prva dajejo v promet materiale in izdelke, namenjene za stik z živili, se uvršča:

• proizvodnja oziroma predelava materialov in izdelkov, namenjenih za stik z živili v Republiki Sloveniji,
• uvoz materialov in izdelkov, namenjenih za stik z živili – direktna dobava iz tretjih držav,
• distribucija materialov in izdelkov, namenjenih za stik z živili – direktna dobava iz območja EU.

Nekaj posebnih primerov podjetij, ki se prav tako uvrščajo v zgornje tri skupine: 

• proizvajalci oziroma pridelovalci živil (tudi pakirnice živil), ki direktno uvažajo iz tretjih držav ali nabavljajo z območja EU materiale in izdelke, namenjene za stik z živili bodisi za lastno uporabo-pakiranje živil bodisi za nadaljnjo distribucijo,
• maloprodaja in tržnice, le v primeru, če gre za direktni uvoz iz tretjih držav ali dobavo iz območja EU,
• restavracije, gostilne, menze, premični obrati, objekti na javnih prireditvah, obrati v javnih zavodih (npr. bolnišnice šole, vrtci) in drugi živilski obrati, če direktno uvažajo iz tretjih držav ali direktno dobavljajo (območje EU) materiale in izdelke, namenjene za stik z živili (npr. škatle in podloge za pice, posoda, pribor itd., ki se uporablja za serviranje, pakiranje hrane ali na kakršen koli način pride v neposreden stik z živili, kozarci in materiali, uporabljeni v avtomatih za pijače in hrano itd.) in
• spletna prodaja, kataloška prodaja in TV-prodaja, če gre za direktni uvoz iz tretjih držav ali dobavo iz območja EU.

**

Podjetje: pomeni katero koli podjetje, ki za dobiček ali ne, bodisi zasebno bodisi javno, izvaja katero koli dejavnost, povezano s katero koli stopnjo proizvodnje, predelave in distribucije materialov in izdelkov, namenjenih za stik z živili.

Dajanje v promet: pomeni imetje materialov in izdelkov za namene prodaje, vključno s ponujanjem za prodajo ali katero koli drugo obliko prenosa, proti plačilu ali ne, ter za prodajo, distribucijo in druge oblike prenosa.

Podrobneje