Proizvodnja kozmetičnih izdelkov
Kozmetični izdelek pomeni katero koli snov ali zmes, namenjeno stiku z zunanjimi deli človeškega telesa (povrhnjico, lasiščem, nohti, ustnicami in zunanjimi spolnimi organi) ali z zobmi in sluznico ustne votline zaradi izključno ali predvsem njihovega čiščenja, odišavljenja, spreminjanja njihovega videza, njihovega varovanja, ohranjanja v dobrem stanju ali korekcije telesnega vonja.
Na trg se lahko dajejo le kozmetični izdelki, za katere je v Skupnosti določena odgovorna pravna ali fizična oseba.
Odgovorna oseba za kozmetični izdelek, ki je proizveden v Evropski uniji, je proizvajalec, za uvoženi kozmetični izdelek pa je odgovorna oseba uvoznik. Proizvajalec ali uvoznik lahko za odgovorno osebo pisno imenuje tudi osebo, ki ima sedež v Evropski uniji in ki mora to pisno sprejeti. Distributer je odgovorna oseba, kadar da na trg kozmetični izdelek s svojim imenom ali pod svojo blagovno znamko ali če izdelek, ki je že na trgu, spremeni tako, da to vpliva na skladnost z veljavnimi zahtevami. Prevod informacij o kozmetičnem izdelku, ki je že na trgu, se ne šteje za tako spremembo izdelka, ki lahko vpliva na skladnost z veljavnimi zahtevami iz uredbe.
Odgovorna oseba mora zagotoviti, da je kozmetični izdelek varen za zdravje ljudi. Za zagotovitev varnosti kozmetičnega izdelka mora imeti odgovorna oseba izdelano oceno varnosti na podlagi ustreznih informacij in sestavljeno poročilo o varnosti kozmetičnega izdelka. Odgovorna oseba mora hraniti dokumentacijo z informacijami o kozmetičnem izdelku (10 let), opraviti elektronsko priglasitev kozmetičnega izdelka in kozmetičnega izdelka, ki vsebuje snovi v obliki nanomateriala, označiti kozmetični izdelek v skladu z veljavno zakonodajo ter poročati o resnem neželenem učinku kozmetičnega izdelka.
Velja za naslednje dejavnosti po SKD:
Splošni pogoji
-
Za opravljanje dejavnosti se morate predhodno registrirati in izbrati ustrezno statusno obliko.
-
Poslovni subjekt mora v okviru svojega poslovanja sprejeti odločitev ali postati davčni zavezanec. Če se podjetje odloči, da bo postalo zavezanec za DDV, je potrebno davčnemu organu predložiti zahtevek za izdajo identifikacijske številke za DDV. Ko je zavezanec identificiran za namene DDV, je treba davčnemu uradu predložiti obračun davka za vsako davčno obdobje posebej. Davčno obdobje je koledarski mesec ali koledarsko trimesečje.
Kdaj postati davčni zavezanec?
Pravne podlage
- Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2)
- Zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV-1)
- Zakon o dohodnini (ZDoh-2)
Pristojni organ
Finančna uprava Republike Slovenije
Šmartinska cesta 55
1000 Ljubljana -
Zakon o gospodarskih družbah določa, da morajo vsi – družbe in podjetniki – voditi poslovne knjige ter jih enkrat letno zaključiti v skladu z zakonom in Slovenskimi računovodskimi standardi (2024) ali mednarodnimi standardi računovodskega poročanja.
Pravne podlage
- Zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV-1)
- Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1)
- Slovenski računovodski standardi
- Zakon o davčnem potrjevanju računov (ZDavPR)
Pristojni organ
Ministrstvo za finance
Župančičeva 3
1000 Ljubljana -
Področje delovne zakonodaje regulira Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1). Poleg pogodbe o zaposlitvi, slovenska zakonodaja opredeljuje tudi več posebnih oblik opravljanja dela. Pri sklenitvi delovnega razmerja je potrebno upoštevati predpisan postopek zaposlitve.
Delodajalec mora na delovnem mestu dosledno upoštevati:
- ureditev obveznih socialnih zavarovanj in refundacije nadomestila plač,
- varnost in zdravje pri delu,
- v primeru nezgod ali poškodb pri delu je potrebno ustrezno prijaviti nezgodo in poškodbe pri delu.
V kolikor delodajalec zaposluje tujca, državljana tretjih držav, je potrebno zanj pridobiti enotno dovoljenje za prebivanje in delo.
Pravne podlage
- Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1)
- Zakon o prispevkih za socialno varnost (ZPSV)
- Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2)
- Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ)
- Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (ZSDP-1)
- Zakon o urejanju trga dela (ZUTD)
- Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1)
- Zakon o tujcih (ZTuj-2)
- Zakon o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev (ZZSDT)
Pristojni organ
Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
Štukljeva cesta 44
1000 LjubljanaZavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije
Miklošičeva cesta 24
1507 Ljubljana -
Poslovni subjekti morajo v okviru delovanja odgovorno poslovati. Pri tem morajo dosledno upoštevati načela:
- intelektualne lastnine;
- avtorske in sorodnih pravic;
- požarne varnosti;
- varstva osebnih podatkov;
- javne rabe slovenskega jezika.
Pristojni organ
Ministrstvo za pravosodje
Župančičeva 3
1000 LjubljanaMinistrstvo za kulturo
Maistrova ulica 10
1000 LjubljanaMinistrstvo za gospodarstvo, turizem in šport
Kotnikova 5
1000 LjubljanaMinistrstvo za obrambo
Vojkova cesta 55
1000 Ljubljana
Pogoji
-
Za opravljanje dejavnosti se morate predhodno registrirati in izbrati ustrezno statusno obliko.
-
Dokumentacija z informacijami o izdelku zajema naslednje informacije in podatke, ki se po potrebi posodabljajo:
- opis kozmetičnega izdelka, ki omogoča, da se dokumentacija z informacijami o izdelku jasno nanaša na kozmetični izdelek;
- poročilo o varnosti kozmetičnega izdelka;
- opis metode proizvodnje in izjava o skladnosti z dobro proizvodno prakso;
- kadar to upravičuje narava ali učinek kozmetičnega izdelka, dokazila o učinku, ki naj bi ga imel kozmetični izdelek;
- podatki o kakršnem koli testiranju na živalih, ki ga izvedejo proizvajalec, njegovi zastopniki ali dobavitelji v zvezi z razvojem ali oceno varnosti kozmetičnega izdelka ali njegovih sestavin, vključno s kakršnim koli testiranjem na živalih, izvedenim zaradi izpolnjevanja predpisov tretjih držav.
Informacije, ki jih vsebuje dokumentacija z informacijami o izdelku mora biti na voljo v jeziku, ki ga lahko brez težav razumejo pristojni organi države članice.
Pravne podlage
-
Odgovorna oseba s sedežem v Republiki Sloveniji mora predhodno priglasiti svojo dejavnost.
Distributer nima obveznosti priglasitve dejavnosti.
Distributer je odgovorna oseba, ko da na trg kozmetični izdelek s svojim imenom ali pod svojo blagovno znamko ali če izdelek, ki je že na trgu, spremeni tako, da to vpliva na skladnost z veljavnimi zahtevami. Prevod informacij o kozmetičnem izdelku, ki je že na trgu, se ne šteje za tako spremembo izdelka, ki lahko vpliva na skladnost z veljavnimi zahtevami uredbe. V tem primeru pa mora opraviti priglasitev dejavnosti.
Priglasitev se izvede na za to predpisanem obrazcu, ki ga je treba poslati na naslov pristojnega organa.
Za vlogo je potrebno plačati upravno takso v višini 4,50 EUR. Taksa se nakaže na podračun št. 01100-1000315637 model 11 sklic 27154-7111002-07293. Potrdilo o plačilu upravne takse priložiti vlogi.
Pravne podlage
Pristojni organ
Ministrstvo za zdravje, Urad Republike Slovenije za kemikalije
Ajdovščina 4
1000 Ljubljana -
Preden je kozmetični izdelek dan na trg, mora odgovorna oseba opraviti elektronsko priglasitev kozmetičnega izdelka na Evropsko komisijo.
Odgovorna oseba v elektronski obliki na Evropsko komisijo predloži naslednje informacije:- kategorijo kozmetičnega izdelka in njegovo ime ali imena, ki omogočajo njegovo specifično identifikacijo;
- ime in naslov odgovorne osebe, pri kateri je dokumentacija z informacijami o kozmetičnem izdelku vselej dostopna;
- državo izvora v primeru uvoza;
- državo članico, v kateri se bo kozmetični izdelek dal na trg;
- kontaktne podatke fizične osebe, s katero se po potrebi lahko stopi v stik;
- prisotnost snovi v obliki nanomaterialov;
- ime in številko CAS (Chemicals Abstracts Service) ali ES številko snovi, ki so razvrščene kot rakotvorne, mutagene ali strupene za razmnoževanje (CMR), kategorije 1A ali 1B;
- okvirno formulacijo, ki omogoča hitro in ustrezno zdravljenje v primeru težav.
Elektronska priglasitev kozmetičnega izdelka se opravi prek spletnega priglasitvenega portala za kozmetične izdelke (ang. Cosmetic Products Notification Portal, CPNP). Evropska komisija je na svoji spletni strani objavila priročnik za uporabo CPNP portala za priglasitev kozmetičnih izdelkov in najbolj pogosto zastavljena vprašanja glede uporabe CPNP portala.
-
Proizvodnja kozmetičnih izdelkov mora potekati v skladu z načeli dobre proizvodne prakse. Proizvodnja je skladna z dobro proizvodno prakso, kadar je skladna s smernicami za dobro proizvodno prakso (ISO 22716:2007).
Standard ISO 22716:2007 je mednarodni standard, ki podaja smernice za proizvodnjo, obvladovanje, skladiščenje in odpremo kozmetičnih izdelkov. V smernicah so navedeni organizacijski in praktični nasveti za obvladovanje človeških, tehničnih in administrativnih dejavnikov, ki vplivajo na kakovost proizvodnje.
Standard ISO 22716:2007 je mogoče kupiti pri Slovenskem inštitutu za standardizacijo.
Pravne podlage
-
Kozmetični izdelki so dostopni na trgu samo, če so na primarni in sekundarni embalaži izdelka naslednje informacije v neizbrisni, čitljivi in vidni pisavi:
a) Ime ali registrirano ime ter naslov odgovorne osebe;
Te informacije so lahko skrajšane, če okrajšava še vedno omogoča prepoznavanje te osebe in njenega naslova. Če je navedenih več naslovov, se poudari tistega, na katerem je vselej na voljo dokumentacija z informacijami o izdelku.
Za uvožene kozmetične izdelke se jasno navede država izvora.b) Nominalna vsebina ob času pakiranja, navedena z maso ali prostornino, razen pri:
- embalaži, ki vsebuje manj kot 5 g ali 5 ml;
- brezplačnih vzorcih;
- pakiranjih za enkratno uporabo;
- za predpakirane izdelke, ki se običajno prodajajo kot komplet izdelkov, ni treba navesti vsebine, če je na embalaži navedeno število kosov. Teh informacij ni treba navesti, če se število kosov zlahka vidi skozi embalažo ali če se izdelek običajno prodaja samo posamično.
c) Datum, do katerega kozmetični izdelek, shranjen pod ustreznimi pogoji, ohrani svojo prvotno funkcijo in zlasti ostane skladen s členom 3 ("minimalni rok trajanja");
Pred datumom ali podrobnostih o tem, kje na embalaži je datum naveden, je naveden simbol iz točke 3 Priloge VII ali napis: „uporabno najmanj do konca“.
Minimalni rok trajanja mora biti jasno izražen in je sestavljen bodisi iz meseca in leta bodisi iz dneva, meseca in leta v tem vrstnem redu. Če je potrebno, se ta informacija dopolni z navedbo pogojev ki jih je treba izpolniti za jamstvo navedenega trajanja.
Navedba minimalnega roka trajanja ni obvezna za kozmetične izdelke z minimalnim rokom trajanja več kot 30 mesecev. Za take izdelke je treba navesti časovno obdobje po odprtju izdelka, ko je njegova uporaba varna in ga uporabnik lahko brez škode uporablja. Te informacije se označi, razen kadar koncept trajanja po odprtju ni relevanten, z grafičnim simbolom, navedenim v točki 2 Priloge VII, ki mu sledi obdobje (v mesecih in/ali letih).
d) Podrobni varnostni ukrepi, ki jih je treba upoštevati pri uporabi, najmanj pa tisti, našteti v prilogah III do VI, in vse posebne previdnostne informacije na izdelkih za poklicno uporabo;
e) Serijska številka proizvodnje ali referenčna številka za identifikacijo kozmetičnega izdelka. Kadar je to iz praktičnih razlogov nemogoče, ker so kozmetični izdelki premajhni, morajo biti te informacije navedene samo na sekundarni embalaži;
f) Namen kozmetičnega izdelka, razen če je razviden iz njegovega videza;
g) Seznam sestavin. Ta podatek je lahko naveden samo na sekundarni embalaži. Pred seznamom je naveden izraz „sestavine“ ali „ingredients“.
Parfumi in aromatične sestavine ter njihove surovine se navedejo z izrazom „parfum“ali „aroma“. Poleg tega se na seznamu sestavin poleg izrazov parfum ali aroma navede prisotnost snovi, katerih navedba se zahteva v stolpcu„drugo“ v Prilogi III.
Seznam sestavin se navede v padajočem vrstnem redu glede na njihovo maso v času dodajanja kozmetičnemu izdelku. Sestavine v koncentracijah, nižjih od 1 %, se lahko navedejo v kakršnem koli vrstnem redu za sestavinami v koncentracijah, višjih od 1 %.
Vse prisotne sestavine v obliki nanomaterialov morajo biti jasno označene na seznamu sestavin. Beseda „nano“ se postavi v oklepaju pred ime teh sestavin.
Barvila, ki niso namenjena barvanju las se lahko navedejo v kakršnem koli vrstnem redu za drugimi kozmetičnimi sestavinami. Za dekorativne kozmetične izdelke, ki se tržijo v več barvnih odtenkih, se lahko navedejo vsa barvila v paleti, razen tistih, ki so namenjeni barvanju las, pod pogojem, da se dodata besedi „lahko vsebuje“ ali simbol „+/–“. Kjer se zdi primerno se uporablja nomenklatura CI (Colour Index).
Sestavine morajo biti navedene z imeni, ki so določena v glosarju skupnih imen sestavin.Dokazila
Označbe na embalaži
Pravne podlage
- Uredba (ES) št. 1223/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. novembra 2009 o kozmetičnih izdelkih (Besedilo velja za EGP) (2009/1223)
- Sklep Komisije (EU) 2019/701 z dne 5. aprila 2019 o pripravi glosarja skupnih imen sestavin za označevanje kozmetičnih izdelkov
- IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE (EU) 2022/677 z dne 31. marca 2022 o določitvi pravil za uporabo Uredbe (ES) št. 1223/2009 Evropskega parlamenta in Sveta glede glosarja skupnih imen sestavin za uporabo pri označevanju kozmetičnih izdelkov
Pristojni organ
Ministrstvo za zdravje, Urad Republike Slovenije za kemikalije
Ajdovščina 4
1000 Ljubljana -
Kozmetičnim izdelkom se pri označevanju, dostopnosti na trgu in oglaševanju ne sme z uporabo besedil, imen, blagovnih znamk, slik in simboličnih oznak pripisovati značilnosti ali funkcij, ki jih v resnici nimajo.
Odgovorna oseba lahko na embalaži izdelka ali katerem koli dokumentu, objavi, etiketi, obroču ali manšeti, priloženi izdelku ali nanašajoči se nanj, navede, da se testiranja kozmetičnega izdelka niso izvajala na živalih, samo če izvajalec ali njegov dobavitelj nista izvajala ali naročila nobenih testiranj končnega kozmetičnega izdelka ali njegovega prototipa ali katere koli od vsebovanih sestavin na živalih ali uporabila katere koli sestavine, ki jo je kdor koli testiral na živalih zaradi razvoja novih kozmetičnih izdelkov.
Pravne podlage
- Uredba (ES) št. 1223/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. novembra 2009 o kozmetičnih izdelkih (Besedilo velja za EGP) (2009/1223)
- Uredba Komisije (EU) št. 655/2013 z dne 10. julija 2013 o določitvi skupnih meril za utemeljitev navedb, uporabljenih v zvezi s kozmetičnimi izdelki
- Zakon o živinoreji (ZŽiv)
-
Resen neželjeni učinek pomeni neželjeni učinek, ki povzroči:
- začasno ali stalno funkcionalno nezmožnost;
- invalidnost;
- hospitalizacijo;
- prirojene nepravilnosti;
- neposredno bistveno tveganje ali
- smrt.
Obveščanje o resnih neželjenih učinkih kozmetičnih izdelkov je obvezno za proizvajalce, uvoznike in distributerje. O resnih neželjenih učinkih pa lahko poroča tudi končni uporabnik ali zdravstveni delavec.
O resnih neželjenih učinkih se obvešča prek predpisanega obrazca, ki je na voljo tako v slovenskem kot angleškem jeziku.
Obrazec A (slovenski) izpolnijo odgovorne osebe ali distributerji, ki so seznanjeni z resnimi neželjenimi učinki in ga posredujejo pristojnemu organu države, v katerem se je resen neželeni učinek pojavil.
Kljub temu da obrazec obstaja v dveh jezikovnih različicah, je priporočljivo, da se zaradi lažje izmenjave podatkov med pristojnimi organi obrazec izpolni v angleškem jeziku.
Za lažje izvajanje obveščanja o resnih neželjenih učinkih kozmetičnih izdelkov, je Evropska komisija v sodelovanju z državami članicami in industrijo pripravila Smernice za poročanje o resnih neželjenih učinkih, obrazec za poročanje in navodilo za izpolnjevanje obrazca. Na voljo so tudi Smernice za obravnavo vzročne povezanosti med pojavom resnega neželjenega učinka in kozmetičnim izdelkov.
Dokazila
Izpolnjen obrazec A
K obvestilu o pojavu resnega neželjenega učinka je potrebno predložiti čim več dokazil, npr. odpustnico, če je bil uporabnik zaradi pojava resnega neželjenega učinka zaradi uporabe kozmetičnega izdelka hospitaliziran oz. zdravniški izvid (skupaj s potrdilom glede odsotnosti z dela), če mu je bil bolniški stalež podeljen zaradi pojava resnega neželjenega učinka zaradi uporabe kozmetičnega izdelka.
Pravne podlage
Pristojni organ
Ministrstvo za zdravje, Urad Republike Slovenije za kemikalije
Ajdovščina 4
1000 Ljubljana
Čezmejno/občasno opravljanje dejavnosti
Postopek priglasitve kozmetičnega izdelka je enoten v vseh državah članicah EU.