Proizvodnja zdravil

Za opravljanje dejavnosti se morate predhodno registrirati in izbrati ustrezno statusno obliko.

Poslovni subjekt lahko proizvaja zdravila le na podlagi in v skladu z dovoljenjem za proizvodnjo zdravil. Dovoljenje vključuje proizvodnjo zdravil in njihovo prodajo veletrgovcem z zdravili in ga je treba pridobiti za:

• posamezno mesto proizvodnje,
• posamezne aktivnosti proizvodnje,
• posamezne farmacevtske oblike in
• uvoz zdravil iz tretjih držav.

Določbe prejšnjega odstavka veljajo tudi za proizvodnjo zdravil, ki so namenjena le za iznos, izvoz ali klinična preskušanja zdravil.

Proizvajalec zdravil izpolnjuje naslednje pogoje:

• glede na obseg in zahtevnost proizvodnje zdravil ima zaposleno ustrezno število strokovnjakov s predpisano izobrazbo;
• ima s pogodbo zavezano odgovorno osebo, ki je usposobljena za sproščanje posamezne serije zdravila v promet in je stalno dosegljiva,
• razpolaga z ustreznimi prostori, napravami in opremo za proizvodnjo; kontrolo, shranjevanje in odpremo zdravil v skladu s smernicami in načeli dobre proizvodne prakse za zdravila,
• proizvodnjo zdravil opravlja v skladu s smernicami in načeli dobre proizvodne prakse za zdravila in uporablja učinkovine, ki so bile proizvedene v skladu s smernicami dobre proizvodne prakse za učinkovine, katerih promet je potekal v skladu z dobro distribucijsko prakso za učinkovine,
• odgovorni osebi iz druge alineje omogoča samostojno opravljanje njenih nalog, za katera ima na voljo vsa potrebna sredstva.

Postopek za pridobitev dovoljenja za izdelavo zdravil se začne na podlagi vloge pravne ali fizične osebe, in obsega splošni in strokovni del.

Vlogo za pridobitev dovoljenja za opravljanje dejavnosti izdelave zdravil predlagatelj agenciji predloži v fizični ali elektronski obliki.

Splošni del vloge obsega naslednje podatke in dokumente:

• Spremni dopis, v katerem se navede:

- polno in skrajšano ime ter sedež predlagatelja, z navedbo vseh lokacij opravljanja dejavnosti izdelave zdravil,

- navedbo aktivnosti predlagatelja, ki so predmet postopka za izdajo dovoljenja za opravljanje dejavnosti izdelave zdravil,

- ime in priimek odgovorne osebe in podpis odgovorne osebe.

• Dokumentacijo:

- seznam oseb, ki opravljajo funkcijo vodij izdelave in vodje kontrole oziroma drugih oseb, ki prevzemajo odgovornosti, ki so opredeljene v drugem poglavju smernic dobre proizvodne prakse,

- dokazila o razpoložljivosti osebe, ki je odgovorna za sproščanje posamezne serije zdravila in je nenehno dosegljiva ter izpolnjuje predpisane pogoje, dokazila o njeni strokovni izobrazbi in ustreznih delovnih izkušnjah,

- pisno izjavo predlagatelja, da bo odgovorni osebi iz prejšnje alinee omogočal samostojno opravljanje dolžnosti in da ima za to vsa potrebna sredstva,

- pisno izjavo predlagatelja, da bo dejavnost izdelave zdravil izvajal v skladu s smernicami in načeli dobre proizvodne prakse,

- pisno izjavo predlagatelja, da bo pri opravljanju dejavnosti uporabljal le učinkovine, ki so bile izdelane v skladu z dobro proizvodno prakso,

- pisno izjavo predlagatelja, da bo zagotavljal le zdravila, izdelana znotraj dejavnosti, ki jih obsega dovoljenje za izdelavo, in v skladu s predpisi.

Strokovni del vloge vsebuje informacije predlagatelja o izpolnjevanju strokovnih zahtev. Predlagatelj navede informacije v obsegu, ki ustreza obsegu njegovih delovnih procesov izdelave zdravil.

Strokovni del vloge lahko nadomesti ustrezen interni dokument predlagatelja, ki vsebuje predpisane podatke.

V strokovnem delu vloge predlagatelj navede podatke in dokumente, ki so določeni v Prilogi Pravilnika o natančnejših pogojih za opravljanje dejavnosti izdelave zdravil in ugotavljanju izpolnjevanja teh pogojev ter o postopku izdajanja ali odvzema potrdila o izvajanju dobre proizvodne prakse.

Podrobneje

Imetnik dovoljenja za izdelavo zdravil lahko od organa, pristojnega za zdravila, zahteva potrdilo oziroma certifikat o izvajanju dobre proizvodne prakse (certifikat GMP). Potrdilo o izvajanju dobre proizvodne prakse se lahko izda samo na podlagi opravljenega posebnega ugotovitvenega postopka v okviru izdaje dovoljenja ali opravljenega nadzora izpolnjevanja pogojev za izdelavo zdravil pri imetniku dovoljenja.

Potrdilo o dobri proizvodni praksi izda farmacevtski inšpektor pregledanemu poslovnemu subjektu po uradni dolžnosti najpozneje v 90 dneh od dneva pregleda, če se izkaže, da poslovni subjekt izvaja proizvodnjo zdravil v skladu z načeli in smernicami dobre proizvodne prakse za zdravila ali za učinkovine, oziroma najpozneje 15 dni po izdaji ali spremembi dovoljenja za proizvodnjo zdravil ali vpisa oziroma spremembe vpisa v register proizvajalcev učinkovin.

Potrdilo o dobri proizvodni praksi se izda na obrazcu v slovenskem in angleškem jeziku, določenem z Zbirko postopkov Evropske unije.

Vloga za izdajo potrdila, ki jo vloži imetnik dovoljenja, vsebuje:

• polno in skrajšano ime ter naslov predlagatelja,
• številko dovoljenja za izdelavo zdravil,
• navedba lokacije in dejavnosti iz dovoljenja, za katere predlagatelj želi potrdilo,
• številke že obstoječih potrdil za zadevne aktivnosti.

Potrdilo vsebuje le informacijo o skladnosti dejavnosti predlagatelja v obsegu, v katerem je bil izveden nadzor, ki je podlaga za izdajo potrdila.

Veljavnost potrdila je praviloma tri  leta. Veljavnost se lahko skrajša na podlagi mnenja farmacevtskega nadzornika.

 

Podrobneje

Aktivnosti proizvodnje zdravil in farmacevtske oblike so določene z Zbirko postopkov Evropske unije, ki jo na svojih spletnih straneh objavi Evropska komisija (Compilation of Community Procedures on Inspection and Exchange of Information (v nadaljnjem besedilu: Zbirka postopkov Evropske unije), v njenem vsakokrat veljavnem besedilu.

Pravne podlage

• Zakon o zdravilih (ZZdr-2)

Proizvajalec zdravil:

• ima na voljo in v promet lahko daje le zdravila, proizvedena v skladu z dovoljenjem za promet z zdravili in dovoljenjem za proizvodnjo zdravil;
• preveri skladnost proizvajalcev in dobaviteljev učinkovin z dobro proizvodno prakso za učinkovine oziroma dobro distribucijsko prakso za učinkovine oziroma z obojim z opravljanjem presoj;
• zagotovi, da so pomožne snovi primerne za uporabo v zdravilih, na podlagi dokumentirane ocene tveganja v skladu s smernicami Evropske komisije, ki določajo dobro proizvodno prakso za pomožne snovi;
• preveri in zagotovi, da so proizvajalci, uvozniki ali dobavitelji, od katerih je pridobil učinkovine, vpisani v registre pri organu, pristojnem za zdravila države članice Evropske unije, v kateri imajo sedež;
• če pridobi informacije, da so na trgu zdravila, ki sicer sodijo v okvir njegovega dovoljenja za proizvodnjo zdravil, ponarejena, ali obstaja sum, da so ponarejena, o tem nemudoma obvesti pristojni organ in imetnika dovoljenja za promet z zdravilom, ne glede na to, ali so bili ponaredki v prometu prek nezakonite ali zakonite dobavne verige;
• zagotovi avtentičnost in kakovost učinkovin in pomožnih snovi, ki jih uporabi;
• zagotovi, da so pri zdravilih, namenjenih za dajanje v promet v Evropski uniji, predpisani zaščitni elementi pritrjeni na zunanji ovojnini in
• če zaščitne elemente na zdravilu delno ali popolnoma odstrani ali prekrije, zagotovi, da so te aktivnosti izvedene v skladu s predpisanim postopkom.

Proizvajalec zdravil zagotovi ustrezno označevanje in navodilo za uporabo za zdravila, skladno s:

• Pravilnikom o označevanju in navodilu za uporabo zdravil za uporabo v humani medicini;
• Pravilnikom o označevanju in navodilu za uporabo zdravil za uporabo v veterinarski medicin;
• Pravilnikom o radiofarmacevtskih izdelkih.

Pravne podlage

• Zakon o zdravilih (ZZdr-2)
• Pravilnik o radiofarmacevtskih izdelkih
• Pravilnik o označevanju in navodilu za uporabo zdravil za uporabo v humani medicini
• Pravilnik o označevanju in navodilu za uporabo zdravila za uporabo v veterinarski medicini

Farmakovigilanca pomeni spremljanje varnosti zdravil po pridobitvi dovoljenja za promet in vključuje vse dejavnosti, ki so povezane z odkrivanjem, ocenjevanjem, razumevanjem in preprečevanjem neželenih učinkov zdravil in drugih, z zdravili morda povezanih zapletov. 

Dejavnosti s področja farmakovigilance:

• zbiranje in ocenjevanje poročil o neželenih učinkih zdravil ter poročanje v sistemu farmakovigilance;
• vrednotenje rednih posodobljenih poročil o varnosti zdravil (PSUR);
• vrednotenje drugih podatkov povezanih z varnostjo zdravil;
• ocena tveganja, sprejemanje in izvajanje ukrepov za varno uporabo zdravil;
• ocena načrtov za obvladovanje tveganj in podrobnih opisov sistema farmakovigilance;
• obveščanje strokovne in širše javnosti;
• aktivnosti v mednarodnem sistemu farmakovigilance;
• izvajanje farmakovigilančnih nadzorov pri imetnikih dovoljenj za promet z zdravili;
• vzpodbujanje zdravstvenih delavcev k poročanju o neželenih učinkih zdravil.

Imetnik dovoljenja za promet z zdravilom za uporabo v humani medicini:

• vzpostavi, vzdržuje in upravlja sistem farmakovigilance, ki zagotavlja zbiranje in vodenje dokumentacije o vseh domnevnih neželenih učinkih zdravil v Evropski uniji in tretjih državah, znanstveno vrednotenje vseh informacij, preučevanje možnosti za zmanjšanje in preprečevanje tveganj, sprejetje potrebnih ukrepov in izmenjavo podatkov z organi, pristojnimi za zdravila v državah članicah Evropske unije;
• redno presoja svoj sistem farmakovigilance in vodi ter, na zahtevo pristojnega organa, da na voljo glavni dosje o sistemu farmakovigilance,
• upravlja sistem obvladovanja tveganj za vsako zdravilo in ga posodablja sorazmerno z ugotovljenimi tveganji ter spremlja podatke o farmakovigilanci;
• obvesti pristojni organ za zdravila v Republiki Slovenij o ugotovljenih novih ali spremenjenih tveganjih, o spremembah razmerja med koristjo in tveganjem pri zdravilih ter predhodno ali hkrati obvesti pristojni organ za zdravila v Republiki Sloveniji, Evropsko komisijo in EMA o vsebini vsake objave informacij o vprašanjih farmakovigilance;
• na zahtevo pristojnega organa takoj in v celoti predloži podatke, ki dokazujejo, da razmerje med koristjo in tveganjem ostaja ugodno,
• izpolnjuje zahteve in obveznosti za nadzor neintervencijskih študij o varnosti ali učinkovitosti zdravil po pridobitvi dovoljenja za promet z zdravilom v skladu s tem zakonom;
• posreduje podatke o vseh domnevnih neželenih učinkih zdravil v podatkovno bazo EudraVigilance, razen literaturnih poročil za zdravila z učinkovinami s seznama publikacij, ki jih spremlja EMA;
• izpolnjuje obveznosti v zvezi z rednimi posodobljenimi poročili o varnosti zdravil v skladu s prvim in tretjim odstavkom 107.b člena ter prvim, drugim, tretjim in šestim odstavkom 107.c člena Direktive 2001/83/ES;
• pri izvajanju nalog farmakovigilance upošteva postopke, kot so podrobno opisani v izvedbenih ukrepih Evropske komisije v skladu s 108. členom Direktive 2001/83/ES, v smernicah o dobrih praksah na področju farmakovigilance v skladu s 108.a členom Direktive 2001/83/ES, ter znanstvene smernice o študijah učinkovitosti po pridobitvi dovoljenja za promet v skladu s 108.a členom Direktive 2001/83/ES.

Imetnik dovoljenja za promet z zdravilom za uporabo v humani medicini mora imeti stalno na razpolago osebo, odgovorno za sistem farmakovigilance.

Če imetnik dovoljenja za promet z zdravilom nima sedeža v Republiki Sloveniji, lahko poleg odgovorne osebe določi tudi kontaktno osebo za farmakovigilanco v Republiki Sloveniji, ki ima izobrazbo medicinske, veterinarske ali farmacevtske smeri 2. stopnje oziroma raven izobrazbe, ki v skladu z zakonom ustreza tej stopnji in je ustrezno usposobljena. Kontaktno osebo za farmakovigilanco imenuje tudi, če to zahteva pristojni organ in o tem izda sklep. Kontaktna oseba je lahko poslovni subjekt s sedežem v Republiki Sloveniji ali posameznik s stalnim ali začasnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, ki izvaja farmakovigilančne dejavnosti za potrebe enega ali več poslovnih subjektov.

Podrobneje je zagotavljanje farmakovigilance opredeljeno v Pravilniku o farmakovigilanci zdravil za uporabo v humani medicini.

Pravne podlage

• Zakon o zdravilih (ZZdr-2)
• Pravilnik o farmakovigilanci zdravil za uporabo v humani medicini
• Pravilnik o farmakovigilanci zdravil za uporabo v veterinarski medicini

Imetnik dovoljenja za promet z zdravilom ima stalno na razpolago osebo, odgovorno za sistem farmakovigilance, ki je odgovorna za vzpostavitev in vzdrževanje sistema farmakovigilance.

Oseba, odgovorna za sistem farmakovigilance:

• je odgovorna za vzpostavitev in vzdrževanje sistema farmakovigilance na način, ki zagotavlja zbiranje in primerjavo podatkov o vseh domnevnih neželenih učinkih zdravila;
• ima zagotovljen dostop do glavnega dosjeja o sistemu farmakovigilance in zadostno pristojnost za zagotavljanje, da je vsebina glavnega dosjeja o sistemu farmakovigilance točen in redno posodobljen odraz sistema farmakovigilance;
• ima zadostno pristojnost, da vpliva na izvajanje sistema kakovosti in dejavnosti farmakovigilance;
• ima pregled nad varnostnimi profili zdravil in varnostnimi vprašanji ter upošteva in spremlja pogoje dovoljenja za promet z zdravili in druge obveznosti, ki zadevajo varnost zdravil ter ukrepe za zmanjševanje tveganj;
• ima zadostno pristojnost glede vsebine načrtov za obvladovanje tveganj;
• sodeluje pri pregledu in odobritvi protokolov kliničnih preskušanj zdravil po pridobitvi dovoljenja za promet z zdravilom;
• zagotavlja ustrezno kakovost, pravilnost in popolnost podatkov o farmakovigilanci zdravila, ki so predloženi pristojnemu organu, in na vse zahteve pristojnega organa za predložitev dodatnih podatkov, potrebnih za vrednotenje koristi in tveganj, povezanih z zdravilom, odgovori v celoti in takoj, vključno s predložitvijo podatkov o obsegu prodaje;
• pristojnemu organu predloži vse druge informacije, ki so pomembne za oceno koristi in tveganj, povezanih z zdravilom, vključno z ustreznimi podatki s kliničnih preskušanj zdravila po pridobitvi dovoljenja za promet;
• zagotavlja 24-urno razpoložljivost;
• ima ustrezno izobrazbo, znanja in izkušnje.

Podrobneje

Neavtomatske tehtnice, ki se uporabljajo za merjenje na področjih:

• varovanja zdravja ljudi in živali,
• varstva okolja in splošne tehnične varnosti,
• prometa blaga in storitev in
• postopkov pred upravnimi in pravosodnimi organi,

morajo ves čas svoje uporabe izpolnjevati meroslovne zahteve, ki so potrjene s prvo in redno overitvijo.

Redno overitev je obvezna za merila, ki so v uporabi, in za merila, ki se hranijo za uporabo. Opravi se v predpisanih rokih.

Izredna overitev je obvezna za merila, ki so bila zaradi predelave, okvare ali drugih tehničnih pomanjkljivosti izključena iz uporabe. Z izredno overitvijo se ugotovi, ali je merilo še skladno z meroslovnimi zahtevami. Izredno overitev zagotovi imetnik merila.

Overitve meril v Republiki Sloveniji izvaja Urad za meroslovje in pravne osebe ali samostojni podjetniki posamezniki, ki jim Urad izda odločbo o imenovanju za izvajanje rednih ali izrednih overitev.

Dokazila

Overitvena oznaka na merilu

Pravne podlage

• Zakon o meroslovju (ZMer-1)
• Pravilnik o meroslovnih zahtevah za neavtomatske tehtnice

Po 126. členu Zakona o varstvu okolja (ZVO-2) mora upravljavec pridobiti okoljevarstveno dovoljenje (v nadaljevanju: OVD) tudi za obratovanje druge dejavnosti in druge naprave, ki ni naprava z dejavnostjo iz 110. člena tega zakona, če je s predpisi iz tretjega odstavka 18. člena in tretjega odstavka 21. člena ZVO-2 določena obveznost pridobitve OVD.

OVD za druge dejavnosti in naprave mora pridobiti tudi upravljavec, ki je obdelovalec odpadkov, v skladu s predpisom iz šestega odstavka 24. člena tega zakona, če se njegova dejavnost ali naprava za obdelavo odpadkov ne uvršča med naprave z dejavnostmi iz 110. člena tega zakona.

Skladno s 127. členom ZVO-2 mora upravljavec za vsako nameravano spremembo v obratovanju naprave in opravljanje dejavnosti vložiti vlogo za spremembo OVD, pri čemer mora ta vloga vsebovati tiste vsebine, ki se nanašajo na spremembo v obratovanju naprave ali opravljanju dejavnosti.

V kolikor je za obratovanje naprave, za katero je predpisana pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja, predpisana tudi izvedba presoje vplivov na okolje in pridobitev okoljevarstvenega soglasja ali je zanjo predpisana izvedba predhodnega postopka v skladu z določili Uredbe o posegih v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje in pridobitev okoljevarstvenega soglasja ali izvesti predhodni postopek še pred pridobitvijo okoljevarstvenega dovoljenja.

V Uredbi o posegih v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje so v Prilogi 1 določeni posegi, za katere je presoja vplivov na okolje obvezna, in posegi, za katere se lahko obveznost presoje vplivov na okolje določi v predhodnem postopku.

Podrobneje