Skoči do osrednje vsebine Republika Slovenija SPOT
Državni portal za poslovne subjekte

Projektiranje gozdnih cest

Vsebina je v prenovi.

Projektiranje gozdne ceste zajema najmanj izdelovanje in uskladitev projektne dokumentacije za gradnjo gozdne ceste ter z njim povezano svetovanje.

Gozdno cesto sme projektirati samo odgovorni projektant gozdnih cest, ki je ustrezno strokovno usposobljen, in ima kot gospodarska družba ali zadruga v sodni register vpisano dejavnost projektiranja oziroma ima kot samostojni podjetnik posameznik takšno dejavnost priglašeno na pristojni davčni upravi.

Investitor mora pred pričetkom gradnje gozdne ceste podati pobudo (vlogo) za določitev elaborata ničelnic na Zavod za gozdove Slovenije. Pobudi je lahko priložena idejna zasnova predvidene gozdne ceste. Elaborat ničelnic je obvezna podlaga za projektiranje gozdne ceste, z njim se določijo bistveni elementi možnih tras gozdne ceste v predelu odpiranja.

Rok za izdajo elaborata ničelnic s strani Zavoda za gozdove Slovenije je en mesec od prejema pobude. Če Zavod za gozdove Slovenije ob izdelavi elaborata ničelnice ugotovi, da bi predvidena gradnja gozdne ceste bistveno ogrozila funkcije gozdov, zavrne izdelavo elaborata ničelnice in z odločbo zavrne izdajo soglasja Zavoda za graditev objekta.

Velja za naslednje dejavnosti po SKD:

Splošni pogoji

Pogoji

  • Gozdno cesto sme projektirati samo odgovorni projektant za tehnično projektiranje ustrezne stopnje in smeri izobrazbe. Naziv odgovorni projektant za tehnično projektiranje posameznik pridobi ob včlanitvi v zbornico in vpisom v imenik pooblaščenih inženirjev ali razširitvijo pooblastila v imeniku pooblaščenih inženirjev.

    Odgovorni projektant odgovarja za vsak načrt, ki ga je izdelal in potrdil s svojim podpisom in žigom. Prav tako jamči, da je načrt v skladu s prostorskimi akti, gradbenimi predpisi in projektnimi pogoji, da izpolnjuje vse bistvene zahteve in da je v skladu z elaborati.

    Odgovorni vodja projekta je odgovoren za medsebojno usklajenost vseh načrtov projekta, ki ga je potrdil s svojim podpisom in žigom.

    Projektant, ki prevzame v izdelavo projektno dokumentacijo, mora za vse načrte, ki sestavljajo projekt, imenovati odgovorne projektante. Če pri izdelavi projektne dokumentacije nastopa samo en odgovorni projektant, ta nastopa tudi kot odgovorni vodja projekta.

    Podrobneje

  • Gospodarski subjekt zagotavlja strokovni kader tako, da mora imeti:

    • za polni delovni čas ali za krajši delovni čas v posebnih primerih v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja, zaposlenega vsaj enega pooblaščenega arhitekta ali pooblaščenega inženirja;
    • ali če imajo najmanj polovico deležev v družbi družbeniki, ki so pooblaščeni arhitekti ali inženirji ali
    • gospodarski subjekt, ki izpolnjuje pogoje za opravljanje arhitekturne in inženirske dejavnosti in je eden od pooblaščenih arhitektov ali inženirjev hkrati poslovodni organ;
    • ali če je fizična oseba, ki samostojno opravlja arhitekturno ali inženirsko dejavnost za polni delovni čas ali za krajši delovni čas v posebnih primerih v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja, sama pooblaščeni arhitekt ali pooblaščeni inženir,

    Pravne podlage

  • V veljavo je stopil nov Pravilnik o projektni in drugi dokumentaciji ter obrazcih pri graditvi objektov. Ta določa podrobno vsebino zbirnih prikazov in zbirnih načrtov, ki jih je uvedla nova gradbena zakonodaja, kar vse bistveno vpliva na vsebino in sestavo projektne dokumentacije.

    Do 1. januarja 2025 sicer še velja prehodno obdobje, v katerem lahko investitorji zahtevam in prijavam prilagajo projektno dokumentacijo, ki je bila že izdelana po dosedanjem predpisu.

    Izvajalec mora upoštevati predpisano vsebino, obliko in način izdelave projektne in druge dokumentacije, ki se uporablja za posamezne vrste stavb in gradbeno inženirskih objektov.

    Glede na namen se projektna dokumentacija razvršča na:

    1. projektno dokumentacijo za pridobitev projektnih in drugih pogojev (DPP),
    2. projektno dokumentacijo za pridobitev mnenj in gradbenega dovoljenja (DGD),
    3. projektno dokumentacijo za izvedbo gradnje (PZI),
    4. projektno dokumentacijo za odstranitev objekta (PZO),
    5. projektno dokumentacijo izvedenih del (PID) in
    6. projektno dokumentacijo za legalizacijo (DL).

    Druga dokumentacija se razvršča na:

    1. dokumentacijo za pridobitev gradbenega dovoljenja za nezahtevne objekte (DNZO),
    2. dokumentacijo za pridobitev gradbenega dovoljenja za spremembo namembnosti (DSN) in
    3. dokazilo o zanesljivosti objekta (DZO).

    Vsaka projektna dokumentacija ima tekstualni del, ki jo običajno sestavljajo obrazci in tehnično poročilo ter grafične prikaze, ki jih sestavljajo lokacijski in tehnični prikazi. 

    V novem pravilniku so tudi določene zahteve po pripravi dokumentacije v elektronski obliki.  v elektronski obliki se zapiše v formatu PDF/A-2b.

    Pravne podlage

Čezmejno/občasno opravljanje dejavnosti

Dejavnosti v Sloveniji ne morete opravljati čezmejno ali občasno.