Prostorsko načrtovanje

Zavarovanje pred odgovornostjo za škodo, ki bi utegnila nastati investitorju ali tretji osebi v zvezi z opravljanjem arhitekturne in inženirske dejavnosti, je lahko sklenjeno kot:

• splošno zavarovanje, ki se letno obnavlja, ali
• kot zavarovanje posameznega posla, ki sodi v okvir dejavnosti gospodarskega subjekta.

Z zavarovanjem mora biti krita odgovornost zaradi malomarnega ravnanja, ki ima za posledico nastanek škode ali stvarne napake, med katero se poleg neposredne materialne škode (poškodovanje in uničenje) štejejo tudi stroški, ki so neposredno potrebni za odpravo oziroma preprečitev nastanka škode, brez nastanka neposredne škode.

Med škodo, ki mora biti predmet zavarovalnega kritja, se šteje tudi:

• škoda v obliki znižanja vrednosti posla ali gradnje in
• druga škoda, ki je posledica jamčevalnega zahtevka investitorja ali tretje osebe.

Zavarovanje odgovornosti mora vključevati kritje škode za ravnanja, izvedena v času trajanja zavarovanja, ali za ravnanje, za katero je obvestilo o škodnem primeru vloženo v času trajanja zavarovanja.

Višina zavarovalne vsote za vse zavarovalne primere v posameznem letu ali za posamezen posel, če je sklenjeno zavarovanje za posamezni posel, ne sme biti nižja od 50.000 evrov.

Zavarovalna polica mora poimensko vsebovati:

• imena pooblaščenih arhitektov in inženirjev, ki jih zavarovanje krije ali
• splošno klavzulo, da zavarovanje odgovornosti krije vse pooblaščene arhitekte in inženirje v gospodarskem subjektu.

Zavarovanje se lahko sklene tudi v obliki kolektivnega zavarovanja preko zbornice.

Dokazila

Za sklenjeno zavarovanje odgovornosti za škodo se šteje dokazilo o zavarovanju odgovornosti, sklenjeno v Republiki Sloveniji ali v državi pogodbenici pod pogojem, da to zavarovanje krije škodo, povzročeno v Republiki Sloveniji.

Pristojni organ kot zadostno dokazilo upošteva potrdilo, ki ga v ta namen izda banka oziroma zavarovalnica države pogodbenice izvora. Če upravičeno dvomi v veljavnost starejših dokazil, lahko pristojni organ zahteva, da niso starejša od treh mesecev.

Pravne podlage

• Zakon o arhitekturni in inženirski dejavnosti (ZAID)
• Zakon o postopku priznavanja poklicnih kvalifikacij za opravljanje reguliranih poklicev (ZPPPK)

Gospodarski subjekt zagotavlja strokovni kader tako, da mora imeti:

• za polni delovni čas ali za krajši delovni čas v posebnih primerih v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja, zaposlenega vsaj enega pooblaščenega arhitekta ali pooblaščenega inženirja;
• ali če imajo najmanj polovico deležev v družbi družbeniki, ki so pooblaščeni arhitekti ali inženirji ali
• gospodarski subjekt, ki izpolnjuje pogoje za opravljanje arhitekturne in inženirske dejavnosti in je eden od pooblaščenih arhitektov ali inženirjev hkrati poslovodni organ;
• ali če je fizična oseba, ki samostojno opravlja arhitekturno ali inženirsko dejavnost za polni delovni čas ali za krajši delovni čas v posebnih primerih v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja, sama pooblaščeni arhitekt ali pooblaščeni inženir,

Pravne podlage

• Zakon o arhitekturni in inženirski dejavnosti (ZAID)

Proti pravni ali fizični osebi ni začet stečajni ali likvidacijski postopek.

Poklicni naziv pooblaščeni prostorski načrtovalec v katerikoli besedni zvezi lahko uporablja le oseba, ki je vpisana v imenik pooblaščenih arhitektov pri Zbornici za arhitekturo in prosto Slovenije (ZAPS).

Poklicne naloge pooblaščenega prostorskega načrtovalca so:

• vodenje izdelave prostorskih izvedbenih aktov

Pooblaščeni prostorski načrtovalec je posameznik, ki izpolnjuje predpisane pogoje in je vpisan v imenik pooblaščenih arhitektov Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije (ZAPS). Z vpisom v imenik postane član poklicne zbornice.

Podrobneje