Določene vsebine se še dopolnjujejo. Hvala za razumevanje.

Prva socialna pomoč obsega pomoč pri prepoznavanju socialne stiske ali težave, oceno možnih rešitev, seznanjanje upravičenca z možnimi socialnovarstvenimi storitvami in dajatvami, z obveznostmi, ki sledijo izbiri storitve ali dajatve ter predstavitev mreže izvajalcev, ki lahko upravičencu nudijo pomoč.

Upravičenec do prve socialne pomoči je vsakdo, ki se znajde v socialni stiski, če se za storitev odloči prostovoljno in jo išče pri pooblaščenem izvajalcu, če sprejme storitev, ki jo pooblaščeni izvajalec začne na pobudo upravičenih predlagateljev, ali če pristane na storitev, ki jo začne pooblaščeni izvajalec po uradni dolžnosti ali na osnovi obvestil organov in zavodov, ki so ugotovili socialno ogroženost upravičenca.

Postopek in trajanje:

prva socialna pomoč se opravi kot samostojna storitev tedaj, ko upravičenec išče pomoč prvič, izvajalec pa ne razpolaga s podatki, na osnovi katerih bi lahko upravičenca napotil k drugim izvajalcem.

Prvo socialno pomoč se izvaja v obliki usmerjenega razgovora v treh med seboj povezanih delih:

  • v prvem delu strokovni delavec predstavi institucijo in sebe. Ob tem upravičencu omogoča, da o svojih stiskah in težavah posreduje čim več pomembnih podatkov. Spodbuja ga, da izrazi tudi svoje ocene in stališča o razmerah, v katerih se je znašel - tako glede gmotnih prilik kot tudi medsebojnih odnosov.
  • V drugem delu nudi izvajalec strokovno pomoč in podporo pri prepoznavanju upravičenčevih stisk in težav, upoštevaje njegova pričakovanja in njegove predloge rešitev.
  • V tretjem delu izvajalec upravičencu predstavi možne rešitve oziroma načine reševanja ugotovljenih stisk in težav. Pove mu o vrstah storitev, ki so na voljo pri različnih izvajalcih, in ga seznani s pogoji, pod katerimi lahko posamezno storitev uveljavi in s kriteriji za morebitne socialno varstvene dajatve. Po potrebi ga napoti k organom, kjer lahko dobi informacije, ali sproži postopke v zvezi s pravicami na področju dela in zaposlovanja, pokojninskega in invalidskega varstva, zdravstvenega zavarovanja ali na sodišče. Po potrebi izvajalec upravičencu nudi tudi pomoč pri oblikovanju zahtevkov in vlog, za katere ima strokovno znanje. O ugotovitvah in dogovorih izvajalec pripravi uradni zapis. Zapis je zaupne narave in se ga lahko posreduje drugim organom ali osebam le s soglasjem upravičenca.

Kadar gre za akutno socialno stisko ali če se prva socialna pomoč zagotavlja po uradni dolžnosti, izvajalec sam odloči o možnih rešitvah in izvede nujne ukrepe v skladu s pooblastili. Upravičenec pri tem sodeluje le po svojih zmožnostih. O ugotovitvah in sprejetih ukrepih izvajalec pripravi uradni zapis.

Postopki prve socialne pomoči kot samostojne storitve trajajo v poprečju 45 minut. V isti zadevi se praviloma ne ponavljajo.

Prva socialna pomoč se izvaja po metodi dela s posameznikom.

Izvajalci storitev

storitve prve socialne pomoči opravljajo strokovni delavciz ustrezno izobrazbo in s pet let delovnih izkušenj.

Supervizija in izobraževanje:

sestavni del storitve sta tudi strokovno izpopolnjevanje in supervizija, organizirana po načelu:

  • supervizijski posveti: 10 ur na vsakih 1.300 storitev;
  • strokovno izpopolnjevanje: v obsegu, ki ga določa panožna kolektivna pogodba.

Pogoji

  • Dovoljenje za delo se izda za socialno varstveno storitev oziroma njeno obliko, kot je opredeljena v predpisih s področja socialnega varstva in tvori vsebinsko celoto. Dovoljenje izda pristojni organ.

    Vlagatelj mora za pridobitev dovoljenja in vpis v register izvajalcev socialno varstvenih storitev izpolnjevati predpisane pogoje glede statusa in registracije, prostorov, opreme in kadrov, izkazovati mora   finančno in poslovno sposobnost za izvajanje storitve, pridobiti mora pozitivno mnenje Socialne zbornice Slovenije.

    Vloga s priloženimi dokazili se vloži na pristojnem ministrstvu. Vlagatelj mora v vlogi navesti storitev, ki jo želi opravljati, in podatke, ki izkazujejo njegovo identiteto (npr. podjetje oziroma naziv in sedež).

    Izpolnjevanje pogojev za opravljanje storitve ugotavlja strokovna komisija, ki jo imenuje minister, pristojen za socialno varstvo.

    Če je vlagatelj začel poslovati v letu, v katerem je vložil vlogo za izdajo dovoljenja za delo, mu zadnjega letnega poročila in revizorjevega poročila pri vlogi ni treba priložiti.

     Če iz priložene zadnje bilance stanja izhaja izguba, mora biti pokrita do izdaje odločbe o vpisu v register.

    Podrobneje

  • Koncesija na področju socialnega varstva se podeli za opravljanje javne službe na področju socialnega varstva.

    Koncedent je država, razen za storitev pomoči na domu, kjer je koncedent občina.

    Koncesija se na podlagi javnega razpisa podeli pravni ali fizični osebi (v nadaljnjem besedilu: koncesionar), ki izpolnjuje predpisane pogoje.

    Ministrstvo, pristojno za socialno varstvo, oziroma občinski svet s koncesijskim aktom določita vrsto in obseg storitev, za katere se objavi javni razpis (v nadaljnjem besedilu: razpis) za podelitev koncesije.

    Razpis se lahko objavi samo za storitev oziroma posamezno obliko storitve, kot jo določajo krovni zakon in na njegovi podlagi izdan predpis o standardih in normativih socialno varstvenih storitev. Koncesije ni mogoče razpisati le za del storitve.

    Koncesionar mora izpolnjevati naslednje pogoje:

    • da je pravna oseba v Republiki Sloveniji, registrirana za opravljanje dejavnosti, ki je predmet koncesije, oziroma da je podružnica tuje pravne osebe za opravljanje te dejavnosti, vpisana v register v Republiki Sloveniji, ali da je fizična oseba, ki je v Republiki Sloveniji registrirana za opravljanje dejavnosti, ki je predmet koncesije;
    • da izpolnjuje pogoje glede prostorov, opreme, kadrov in druge pogoje, kot jih določajo krovni zakon in na njegovi podlagi izdani izvršilni predpisi za opravljanje storitve, za katero se razpisuje koncesija (v nadaljnjem besedilu: storitve);
    • da ima izdelan podroben program dela izvajanja storitve;
    • da zagotavlja kakovostno izvajanje storitve;
    • da izkazuje finančno in poslovno sposobnost.

    Koncesija se podeli za določen čas. Za storitve prva socialna pomoč, osebna pomoč, pomoč družini za dom in pomoč družini na domu (mobilna socialna pomoč in socialna oskrba na domu) se koncesija podeli za 10 let.

    Koncedent koncesionarja vpiše v register izdanih koncesij.

    Upravičenci do oprostitev pri plačilih socialno varstvenih storitev lahko uveljavljajo te oprostitve le za socialno varstvene storitve, ki jih v okviru mreže javne službe in v skladu s predpisanimi standardi in normativi opravi javni socialno varstveni zavod ali koncesionar,  katerih cena je oblikovana v skladu s predpisano metodologijo in za katere zakon ne določa, da so za upravičenca brezplačne.

    Podrobneje

  • Pred vpisom v register izvajalcev socialno varstvenih storitev na podlagi dovoljenja za delo oziroma pred pridobitvijo koncesije in vpisom v register koncesionarjev mora imetnik dovoljenja oziroma koncesionar pridobiti soglasje k ceni socialno varstvene storitve.

    Ceno storitve določi organ upravljanja pravne osebe oziroma sama fizična oseba na podlagi predpisane metodologije.

    Izvajalec socialno varstvene storitve vloži vlogo za soglasje k ceni storitve, in sicer pri pristojnem ministrstvu, na obrazcu. Obrazci so v prilogah Pravilnika o metodologiji za oblikovanje cen socialno varstvenih storitev.

    Elementi za oblikovanje cen so:

    • stroški dela,
    • stroški materiala in storitev,
    • stroški amortizacije,
    • stroški investicijskega vzdrževanja,
    • stroški financiranja.

    Izvajalci socialno varstvenih storitev oblikujejo cene za standardne in nadstandardne socialno varstvene storitve. Oblikovanje cen standardne in nadstandardne storitve mora biti ločeno.

    K cenam storitve soglasje daje ministrstvo, pristojno za socialno varstvo.

    Dokazila

    Soglasje k ceni socialno varstvenih storitev

    Pravne podlage

    Pristojni organ

  • V primeru izvajanja storitve na podlagi  izdanega dovoljenja za delo, izda pristojni minister po pridobitvi dovoljenja in soglasja k ceni storitve odločbo, s katero se izvajalca storitve vpiše v register izvajalcev.

    V primeru izvajanja storitve na podlagi koncesije pa pristojni organ podeljeno koncesijo po službeni dolžnosti vpiše v register podeljenih koncesij.

    Vpis v register izvajalcev socialno varstvenih storitev oziroma koncesionarjev je pogoj za začetek opravljanja socialno varstvene storitve.

    Pravne podlage

  • Za potrebe izvajanja socialno varstvene dejavnosti določene z zakonom, za načrtovanje politike socialnega varstva, spremljanje stanja in za znanstveno raziskovalne in statistične namene, se na področju socialnega varstva vodijo zbirke podatkov, ki zajemajo celoten nacionalni sistem socialnega varstva.

    Zbirke podatkov vsebujejo podatke o:

    • storitvah,
    • drugih pomočeh posamezniku,
    • oprostitvah pri plačilu storitev,
    • izvajalcih socialno varstvene dejavnosti,
    • financiranju socialno varstvene dejavnosti,
    • izvajanju drugih nalog, ki so izvajalcem dejavnosti z zakonom poverjene kot javna  pooblastila in nalog, ki jih izvajalcem dejavnosti nalagajo drugi predpisi.

    Zbirke podatkov vodijo in vzdržujejo socialno varstveni zavodi in druge pravne in fizične osebe, ki opravljajo socialno varstveno dejavnost po predpisih o socialnem varstvu (upravljalci zbirk podatkov) in upravljavci centralnih zbirk podatkov, določeni z zakonom.

    Pravne podlage

  • Izvajalec socialno varstvene storitve je dolžan sproti pisno poročati ministrstvu pristojnemu za delo o vseh dejstvih in pojavih, ki bi utegnili vplivati na izvajanje storitve, kot so pomembnejše kadrovske spremembe, nepredvideni dogodki, nesreče ipd.

    Pravne podlage

  • Koncesionar je dolžan koncedentu enkrat letno do konca marca predložiti letno poročilo, ki obsega bilanco stanja, izkaz poslovnega izida in prilogo s pojasnili k izkazom ter poslovno poročilo, ki se nanaša na izvajanje storitve.

    Izvajalec storitve na podlagi dovoljenja za delo je Inštitutu za socialno delo dolžan vsako leto najkasneje do 30. aprila predložiti letno poročilo o delu v preteklem letu.

    Pravne podlage

  • Če izvajalec poleg socialno varstvene dejavnosti opravlja še kakšno drugo dejavnost, mora v letnem poročilu oziroma računovodskih izkazih prikazati ločeno poslovanje na področju socialnega varstva.

    Če koncesionar poleg storitve, za katero mu je bila podeljena koncesija, izvaja tudi druge storitve ali dejavnosti, za katere je registriran, je dolžan upoštevati predpise o računovodstvu in zagotavljati ločeno spremljanje poslovanja in prikaz izida poslovanja s sredstvi javnih financ in drugimi sredstvi za opravljanje javne službe od spremljanja poslovanja s sredstvi, pridobljenimi iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu.

    Pravne podlage

Čezmejno/občasno opravljanje dejavnosti

Dejavnosti v Sloveniji ne morete opravljati čezmejno ali občasno.
Zadnja sprememba:
8. 9. 2021