Informative Notice
Določene vsebine se še dopolnjujejo. Hvala za razumevanje.
Radijska dejavnost
Radijska dejavnost spada v radijsko in televizijsko dejavnost.
Radijska in televizijska dejavnost je ustvarjanje (produkcija) radijskih programov z namenom priobčevanja teh vsebin javnosti.
V dejavnost so vključene tudi oblike medsebojnega posredovanja radijskih in televizijskih programskih vsebin med posameznimi izdajatelji z namenom, da bi bile priobčene javnosti.
Radijska dejavnost vsebuje dejavnost priprave radijskih programov in oddajanje le-teh pridruženim studiem ali naročnikom, in sicer prek radijskih oddajnih studiev in naprav za oddajanje slušnih programov javnosti. Zajeto je tudi oddajanje radijskih programov prek interneta (internetne radijske postaje). Sem spada tudi oddajanje podatkov, združeno z oddajanjem radijskih programov.
Velja za naslednje dejavnosti po SKD:
Splošni pogoji
-
Za opravljanje dejavnosti se morate predhodno registrirati in izbrati ustrezno statusno obliko.
-
Poslovni subjekt mora v okviru svojega poslovanja sprejeti odločitev ali postati davčni zavezanec. Če se podjetje odloči, da bo postalo zavezanec za DDV, je potrebno davčnemu organu predložiti zahtevek za izdajo identifikacijske številke za DDV. Ko je zavezanec identificiran za namene DDV, je treba davčnemu uradu predložiti obračun davka za vsako davčno obdobje posebej. Davčno obdobje je koledarski mesec ali koledarsko trimesečje.
Kdaj postati davčni zavezanec?
Pravne podlage
- Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2)
- Zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV-1)
- Zakon o dohodnini (ZDoh-2)
Pristojni organ
Finančna uprava Republike Slovenije
Šmartinska cesta 55
1000 Ljubljana -
Zakon o gospodarskih družbah določa, da morajo vsi – družbe in podjetniki – voditi poslovne knjige ter jih enkrat letno zaključiti v skladu z zakonom in Slovenskimi računovodskimi standardi (2024) ali mednarodnimi standardi računovodskega poročanja.
Pravne podlage
- Zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV-1)
- Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1)
- Slovenski računovodski standardi
- Zakon o davčnem potrjevanju računov (ZDavPR)
Pristojni organ
Ministrstvo za finance
Župančičeva 3
1000 Ljubljana -
Področje delovne zakonodaje regulira Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1). Poleg pogodbe o zaposlitvi, slovenska zakonodaja opredeljuje tudi več posebnih oblik opravljanja dela. Pri sklenitvi delovnega razmerja je potrebno upoštevati predpisan postopek zaposlitve.
Delodajalec mora na delovnem mestu dosledno upoštevati:
- ureditev obveznih socialnih zavarovanj in refundacije nadomestila plač,
- varnost in zdravje pri delu,
- v primeru nezgod ali poškodb pri delu je potrebno ustrezno prijaviti nezgodo in poškodbe pri delu.
V kolikor delodajalec zaposluje tujca, državljana tretjih držav, je potrebno zanj pridobiti enotno dovoljenje za prebivanje in delo.
Pravne podlage
- Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1)
- Zakon o prispevkih za socialno varnost (ZPSV)
- Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2)
- Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ)
- Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (ZSDP-1)
- Zakon o urejanju trga dela (ZUTD)
- Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1)
- Zakon o tujcih (ZTuj-2)
- Zakon o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev (ZZSDT)
Pristojni organ
Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
Štukljeva cesta 44
1000 LjubljanaZavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije
Miklošičeva cesta 24
1507 Ljubljana -
Poslovni subjekti morajo v okviru delovanja odgovorno poslovati. Pri tem morajo dosledno upoštevati načela:
- intelektualne lastnine;
- avtorske in sorodnih pravic;
- požarne varnosti;
- varstva osebnih podatkov;
- javne rabe slovenskega jezika.
Pristojni organ
Ministrstvo za pravosodje
Župančičeva 3
1000 LjubljanaMinistrstvo za kulturo
Maistrova ulica 10
1000 LjubljanaMinistrstvo za gospodarstvo, turizem in šport
Kotnikova 5
1000 LjubljanaMinistrstvo za obrambo
Vojkova cesta 55
1000 Ljubljana
Pogoji
-
Za opravljanje dejavnosti se je treba predhodno registrirati in izbrati ustrezno statusno obliko.
Dejavnost razširjanja programskih vsebin izvaja izdajatelj medija, ki je lahko pravna ali fizična oseba.
Dejavnost mora temeljiti na svobodi izražanja, svobodi razširjanja programskih vsebin iz drugih držav in prepovedi spodbujanja k neenakopravnosti in strpnosti.
Ime medija in njegovih rubrik oziroma oddaj mora biti v slovenskem jeziku, razen kadar gre za medije ali njegove rubrike oziroma oddaje, ki so slovenske licenčne različice tujega medija ali rubrik oziroma oddaj z blagovnimi ali storitvenimi znamkami tega medija.
Ime je lahko tudi v mrtvem jeziku, esperantu ali v enem od slovenskih pokrajinskih narečij.
Programske vsebine morajo biti v slovenskem jeziku ali pa na ustrezen način prevedene v slovenščino, razen ko so v prvi vrsti namenjene bralcem, poslušalcem oziroma gledalcem iz druge jezikovne skupine.
V tujem jeziku se lahko prenašajo programske vsebine, ki so namenjene jezikovnemu izobraževanju. Razlog za razširjanje vsebin v tujem jeziku mora biti posebej opredeljen na vidnem mestu nosilca teh vsebin.
Če so programske vsebine namenjene madžarski oziroma italijanski narodni skupnosti, se lahko razširjajo v jeziku narodne skupnosti.
Izdajatelj medija mora imeti sedež oziroma stalno prebivališče v Republiki Sloveniji.
Poleg tega mora izdajatelj imeti tudi sedež uredništva v Republiki Sloveniji.
Dokazila
Izpisek iz poslovnega registra (AJPES) pristojni organ ga pridobi po uradni dolžnosti
Pravne podlage
Skrbnik zakonodaje
Ministrstvo za kulturo
Maistrova ulica 10
1000 Ljubljana -
V razvid medijev so vpisani vsi mediji, ki delujejo v Republiki Sloveniji. Namen razvida medijev je zagotoviti pregled nad medijsko krajino ter strukturo in lastništvom izdajateljev medijev v Republiki Sloveniji.
Med postopki za razvid medijev ločimo:
- vpis medija,
- spremembo podatkov,
- spremembo izdajatelja,
- izbris iz razvida.
Izdajatelj mora o vpisu, spremembah in izbrisu iz razvida medijev obvestiti Ministrstvo za kulturo v 15 dneh od nastanka, spremembe oziroma od prenehanja.
-
Vsak medij mora imeti odgovornega urednika, ki ga imenuje in razrešuje izdajatelj. Pred imenovanjem ali razrešitvijo odgovornega urednika mora izdajatelj pridobiti mnenje uredništva, če ni v temeljnem pravnem aktu določen močnejši vpliv uredništva.
Odgovorni urednik odgovarja za uresničevanje programske zasnove ter opravlja druge naloge, določene s temeljnim pravnim aktom izdajatelja. Odgovorni urednik odgovarja za vsako objavljeno informacijo.
Če ima medij več odgovornih urednikov, vsak od njih odgovarja za objave informacij v tistem programskem sklopu, za katerega je odgovoren.
Odgovorni urednik je oseba, ki:
- aktivno obvlada slovenski jezik, če ni državljan RS, oziroma italijanski ali madžarski jezik, če gre za medij madžarske ali italijanske skupnosti;
- je poslovno sposobna;
- ji ni izrečena prepoved opravljanja poklica, dejavnosti ali javnega nastopanja.
Odgovorni urednik ne more
biti oseba, ki po ustavi ali zakonu uživa imuniteto.
Dokazila
- Izkaz o aktivnem znanju slovenskega jezika, če ni državljan Republike Slovenije;
- izkaz o aktivnem znanju italijanskega oziroma madžarskega jezika, če gre za medij madžarske ali italijanske narodne skupnosti
Pravne podlage
-
Izdajatelj mora vsako leto najpozneje do konca februarja objaviti v Uradnem listu Republike Slovenije naslednje podatke:
- ime, priimek in stalno prebivališče fizične osebe oziroma podjetje in sedež pravne osebe, ki ima v njegovem premoženju najmanj 5-odstotni delež kapitala ali najmanj 5odstotni delež upravljavskih oziroma glasovalnih pravic,
- imena članov uprave oziroma organa upravljanja in nadzornega organa izdajateljev.
Spremembe zgoraj navedenih podatkov mora izdajatelj sporočiti Uradnemu listu Republike Slovenije najpozneje v 30 dneh od njihovega nastanka.
Pravne podlage
-
Dovoljenje za izvajanje radijske ali televizijske dejavnosti izda Agencija za komunikacije omrežja in storitve Republike Slovenije (v nadaljevanju: Agencija).
Pred oddajo vloge mora imeti vlagatelj registrirano dejavnost, vlagateljev medij pa mora biti vpisan v razvid medijev.
Vložnik vloži pisno vlogo za pridobitev dovoljenja, ki mora vsebovati:
- podatke o izdajatelju radijskega ali televizijskega programa,
- navedbo dejavnosti, ki jo namerava izvajati,
- ime radijskega oziroma televizijskega programa, ki ga bo izdajatelj razširjal s svojo dejavnostjo,
- izpolnjen pravni obrazec o osnovnih programskih zahtevah, ki jih izdajatelj upošteva pri razširjanju programa.
Agencija izda dovoljenje po predhodnem mnenju Sveta za radiodifuzijo.
Po vsakem javnem razpisu, na katerem je bila izdajatelju dodeljena pravica do uporabe radijskih frekvenc za razširjanje programa v analogni tehniki oziroma pravica do razširjanja programa na razpisanem območju v digitalni tehniki, Agencija dopolni dovoljenje izdajatelja z dodatnimi programskimi zahtevami, ki jih je ta prevzel na javnem razpisu, tako da izdajatelju izda novo dovoljenje, staro dovoljenje pa preneha veljati.
Na vlogo imetnika dovoljenja se lahko spremenijo osnovne programske zahteve iz dovoljenja, pri čemer se ne smejo bistveno spremeniti namen izdajanja in temeljna vsebinska izhodišča za delovanje programa. Dodatnih programskih zahtev ni mogoče spreminjati.
Imetnik dovoljenja lahko svojo pravico iz dovoljenja s pravnim poslom prenese na drugo pravno ali fizično osebo, ki izpolnjuje predpisane pogoje za pridobitev dovoljenja, pri čemer morajo programske zahteve iz dovoljenja ostati nespremenjene.
-
Ponudniki programov se lahko prijavijo na dva različna javna razpisa:
- za pridobitev radijskih frekvenc za opravljanje analogne radiodifuzije in
- za pridobitev pravice razširjanja programov na razpisanem območju v digitalni radiodifuzni tehniki.
Agencija za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije vodi postopek javnega razpisa in opravi izbiro na podlagi obrazloženega predloga Sveta za radiodifuzijo in v skladu z zakonom, ki ureja elektronske komunikacije.
Pred prijavo na javni razpis mora vlagatelj imeti pridobljeno dovoljenje za izvajanje radijske ali televizijske dejavnosti.