Reja goveda (prireja mleka)

V primeru živinoreje mora imetnik živali imeti dodeljeno KMG-MID identifikacijsko številko kmetijskega gospodarstva.

KMG-MID identifikacijsko številko kmetijskega gospodarstva imetnik živali pridobi z vpisom v register kmetijskih gospodarstev.

Dokazila

Izpis iz registra kmetijskih gospodarstev

Pravne podlage

• Zakon o živinoreji (ZŽiv)
• Zakon o zdravstveni dejavnosti (ZZDej)
• Pravilnik o strokovnem izpopolnjevanju zdravstvenih delavcev in zdravstvenih sodelavcev
• Pravilnik o registru in licencah izvajalcev v dejavnosti zdravstvene ali babiške nege

V evidenco imetnikov se morajo vpisati imetniki, ki redijo naslednje žival:

• govedo, kopitarji;
• drobnica, prašiči, divjad iz obore za rejo, alpake, lame, polži;
• perutnina, kunci;
• akvakultura, čebele.

V evidenco imetnikov se imetnik rejnih živali vpiše na podlagi vloge, iz katerega morajo biti razvidni naslednji podatki:

• ime in priimek oziroma firma ter naslov oziroma sedež imetnika živali;
• enotna matična številka občana (v nadaljnjem besedilu: EMŠO) oziroma matična številka poslovnega subjekta imetnika živali ali davčna številka;
• lokacija gospodarstva (poštni naslov, če ta ne obstaja, pa geografske koordinate lokacije – N,E, po ETRS89), izjemoma pa lahko tudi podatke iz katastra (katastrska občina, parcela);
• identifikacijska številka kmetijskega gospodarstva (KMG-MID), če že obstaja, ali identifikacijska številka gospodarstva (G-MID), če že obstaja;
• stalež po vrstah rejnih živali;
• podpis imetnika;
• s soglasjem imetnika tudi podatki za stike, (elektronski naslov in telefonske številke)

Kmetijska gospodarstva, ki so vpisana v uradne evidence, ki se vodijo v okviru pristojnega organa, in iz katerih je razvidno, da imetnik redi živali na lokaciji gospodarstva, se v evidenco imetnikov vpišejo po uradni dolžnosti.

Imetnik rejnih živali mora morebitne spremembe podatkov o imetniku ali gospodarstvu sporočiti najpozneje v 30 dneh po spremembi.

Imetnik živali pred vpisom v register imetnikov živali mora imeti ustrezno izobrazbo ali biti strokovno usposobljen.

Podrobneje

Imetnik goveda je pravna ali fizična oseba, ki je odgovorna za govedo in je lahko lastnik oziroma oseba, ki se ukvarja z rejo, varstvom, klanjem, nakupom in prodajo, prevozom, razstavljanjem ali drugo vrsto rabe goved.

Vsi imetniki goved morajo biti vpisani v evidenco imetnikov rejnih živali in so odgovorni, da je govedo na njegovem gospodarstvu pravilno in pravočasno označeno ter da so podatki o premikih govedi točno in pravočasno sporočeni v centralni register govedi.  Imetnik je dolžan voditi register govedi na gospodarstvu.

Imetnik lahko opravlja tudi zootehniška opravila, za katere mora biti ustrezno usposobljen.

Podrobneje

Oskrbovalec živali je fizična oseba, ki oskrbuje živali namenjene za rejo na kmetijskem gospodarstvu.

Oskrbovalec živali mora zagotoviti ustrezno ravnanje pri reji, transportu in drugih postopkih, ki je najbolj primerno posamezni vrsti živali.

Za bolne, poškodovane in onemogle živali je oskrbovalec živali dolžan zagotoviti posebno nego in ustrezno oskrbo ter v primerih, ko je to potrebno, tudi ločen prostor.

Oskrbovalec živali mora imeti ustrezno izobrazbo ali pa ustrezno usposobljenost in znanje o reji in ravnanju z domačimi živali, zdravstvenem varstvu domačih živali, krmi in krmljenju domačih živali, živalskih proizvodih in ravnanju z živinskimi opravili.

Podrobneje

Potni list izdaja Sektor za identifikacijo in registracijo (SIR) na podlagi registracije v CRG.

Potni list za govedo je dokument, ki se izda ob rojstvu govedi, prejemu govedi iz držav članic EU in uvozu govedi iz tretjih držav in spremlja govedo do konca življenja ali izvoza v tretje države.

Imetnik govedi hrani potne liste na gospodarstvu, kjer se govedo nahajajo. Če se govedo premika, mora govedo na poti spremljati veljaven potni listi.

Na potnem listu so natisnjeni osnovni podatki o živali (identifikacijska številka, rojstni podatki, podatki o prvem imetniku govedi). Prvi imetnik, ki mu je izdan potni list za govedo, s podpisom jamči, da so podatki na potnem listu točni.

Vsak naslednji imetnik goveda mora v potni list takoj po prejemu vpisati podatke o svojem gospodarstvu, datum prejema goveda in se podpisati. S tem potni list za govedo postane veljaven. V ustrezne rubrike potnega lista imetnik goveda vpiše tudi premike na planinske in skupne pašnike ter sejme in razstave.

Imetnik govedi zaprosi za potni list za govedo, tako da registrira govedo v centralni register govedi (CRG). V roku 14 dni po uspešno opravljeni registraciji imetnik prejme po pošti potni list.

Podrobneje

Pri reji je dovoljena le tehnologija in način reje, ki izpolnjuje etološke normative, zlasti v smislu trajnostnega razvoja, in vseh oblik življenja.

Etološki normativi so normativi, ki upoštevajo posebne potrebe posamezne vrste živali in omogočajo dobro počutje živali.

Pravne podlage

• Zakon o živinoreji (ZŽiv)

Živali rejene in oskrbovane na kmetijskem gospodarstvu je treba rediti tako, da so:

• zadovoljene njihove biološke potrebe,
• da niso motene njihove telesne funkcije in obnašanje ter
• da ni presežena njihova prilagoditvena sposobnost.

Krmljenje, nega in nastanitev so primerni, kadar ustrezajo fiziološkim, etološkim in drugim potrebam domačih živali.

Živali morajo biti krmljene na način, ki ustreza posamezni vrsti  živali, biti morajo primerno negovane in zagotovljena jim mora biti ustrezna nastanitev v objektih za rejo. Prisilno krmljenje domačih živali je dovoljeno, če je to potrebno zato, da preživijo ali zaradi zdravstvenih razlogov.

Pravne podlage

• Zakon o živinoreji (ZŽiv)

Krmna baza, ki vključuje pridelano ali proizvedeno krmo, je potrebno ohranjati in izkoriščati po načelu trajnosti.

Imetnik živali mora živalim zagotoviti primerno kakovost in količino ustrezne krme ter primeren način krmljenja in napajanja za ohranjanje zdravja ter zadovoljevanja etoloških potreb ob krmljenju.

Oprema za napajanje in krmljenje mora biti oblikovana, grajena in nameščena tako, da se preprečuje kontaminacija vode in krme ter da so poškodbe zaradi prerivanja za vodo in krmo med živalmi minimalne.

Živali morajo imeti stalen dostop do primernega vodnega vira ali pa jim mora biti omogočen dostop do napajanja na drug način v časovnih intervalih, ki ustrezajo njihovim fiziološkim potrebam.

Pravne podlage

• Zakon o živinoreji (ZŽiv)
• Pravilnik o zaščiti rejnih živali

Za izvajanje reje je potrebna ustrezna kmetijska infrastruktura (ograde, dostopi do kmetijskih zemljišč in kmetijskih gospodarstev kot so poti in kolovozi, kmetijska poslopja na poljih, planinah in podobno).

Pravne podlage

• Zakon o živinoreji (ZŽiv)

Z oskrbo živali je potrebno zagotoviti takšno ravnanje pri reji, transportu in drugih postopkih, ki najbolj ustreza posamezni vrsti živali.

Preprečiti ali odpraviti je treba nepravilnosti ali pomanjkljivosti v načinu reje, ki negativno vplivajo na dobro počutje in zdravje domačih živali.

Za bolne, poškodovane in onemogle domače živali je oskrbovalec živali dolžan zagotoviti posebno nego in ustrezno oskrbo ter v primerih, ko je to potrebno, tudi ločen prostor.

Pri reji oziroma oskrbi živali so prepovedana ravnanja ali opustitve, ki bi jim lahko prizadejale bolečino, trpljenje ali poškodb.

Pravne podlage

• Zakon o živinoreji (ZŽiv)

Kmetijsko gospodarstvo ima lahko za rejo zlasti naslednje objekte:

• hleve, lope, staje, molzišča;
• čebelnjake;
• bazene za rejo rib in ribnike na kmetijskem gospodarstvu;
• gnojišča in druge objekte za živalske iztrebke;
• skladišča za krmo (npr.: seniki, kozolci, silosi, kašče, kleti) in vodo;
• strojne lope;
• druge prostore za rejo (ograjeni in neograjeni pašniki z nadzorovano pašo, ograde, tekališča, izpusti, kali za zbiranje vode in drugo).

Zaradi zagotavljanja ustrezne kakovosti domačih živali in živalskih proizvodov mora rejec živali v skladu z zoohigienskimi in etološkimi normativi pri reji posameznih vrst domačih živali uporabljati ustrezno opremo za nastanitev, krmljenje, napajanje, čiščenje in nego ter opremo za uravnavanje okoljskih pogojev in transport živalskih iztrebkov.

Med opremo za rejo se šteje zlasti:

• ustrezna stojišča, bokse, priveze, kletke, hlevska tla, naprave v bazenih za vzrejo rib in ribnikih, ki morajo omogočati domačim živalim vrsti značilno obnašanje in dobro počutje;
• ustrezne naprave za zagotavljanje ustrezne klime in osvetlitve;
• ustrezne naprave za vodenje domačih živali;
• ustrezne panje in nakladne panje;
• ustrezne naprave za uravnavanje pretoka vode v bazenih za vzrejo rib in ribnikih.

Pravne podlage

• Zakon o živinoreji (ZŽiv)
• Pravilnik o zaščiti rejnih živali

Živalski iztrebki so blato, seč in usedlina iz sedimentacijskih bazenov za ribe ter se uporabljajo kot gnoj, gnojnica in gnojevka.

Živalski iztrebki in kompost se uporabljajo za gnojenje na kmetijskih zemljiščih na način, ki zagotavlja oskrbo rastlin s hranilnimi snovmi in ohranitev rodovitnosti tal.

Z živalskimi iztrebki je treba ravnati tako, da niso ogroženi zdravje ljudi in domačih živali, okolje ter kakovost krme in živalskih proizvodov.

Objekti za živalske iztrebke so:

• gnojišča,
• gnojnične jame in jame za gnojevko,
• lagune,
• sedimentacijski bazeni in
• naprave za predelavo in obdelavo živalskih iztrebkov.

Pravne podlage

• Zakon o živinoreji (ZŽiv)