SPOT

Portal SPOT je posodobljen in prenovljen.
Določene vsebine se še dopolnjujejo. Hvala za razumevanje.

Za opravljanje te dejavnosti potrebujete vstopno dovoljenje.

Reja kopitarjev zajema vzrejo in rejo domačih živali vrste konj, oslov in križancev med obema vrstama.

Za rejo kopitarjev sta zadolžena imetnik živali, ki je tudi lastnik, in pa tudi oskrbovalec, kateri je zadolžen za njihovo oskrbo.

Pred opravljanjem dejavnosti reje kopitarjev mora imetnik kopitarja registrirati kmetijsko gospodarstvo in se vpisati v Evidenco imetnikov rejnih živali (EIRŽ).

Imetnik kopitarja mora poskrbeti, da so vse njegove živali ustrezno označene - čipirane in vpisane v centralni register kopitarjev, ki ga vodi pristojni organ.

Imetnik kopitarja mora poskrbeti, da je kopitar pravilno identificiran in da kopitarja ves čas spremlja identifikacijski dokument (ID).

Velja za naslednje dejavnosti po SKD:

Pogoji

  • V primeru živinoreje mora imetnik živali imeti dodeljeno KMG-MID identifikacijsko številko kmetijskega gospodarstva.

    KMG-MID identifikacijsko številko kmetijskega gospodarstva imetnik živali pridobi z vpisom v register kmetijskih gospodarstev.

    Dokazila

    Izpis iz registra kmetijskih gospodarstev

    Pravne podlage

  • Imetnik mora vse kopitarje označiti in vpisati v centralni register kopitarjev.

    OZNAČITEV OZ. IDENTIFIKACIJA KOPITARJEV

    Za obvezno označitev kopitarjev je odgovoren lastnik kopitarja. Obvezna označitev kopitarja je izdaja identifikacijskega dokumenta za kopitarje (ID) ali potrdila o istovetnosti za kopitarje (PI). Za pridobitev identifikacije kopitarjev mora imetnik vložiti vlogo na pristojni organ.

    ID je dokument, ki spremlja registrirane kopitarje, PI pa spremlja kopitarje za rejo in rabo ter kopitarje za zakol. Oba dokumenta morata biti shranjena pri imetniku, pri katerem je kopitar v reji, in spremljati kopitarja v prometu in premikih. Na voljo morata biti na zahtevo pooblaščene uradne osebe.

    Označitev kopitarjev oziroma ID izdaja:

    • Kobilarna Lipica za konje pasme lipicanski konj,
    • za druge registrirane kopitarje ter kopitarje za rejo in rabo pa Veterinarska fakulteta, Inštitut za rejo in zdravstveno varstvo kopitarjev.

    Imetnik mora izdajatelju poslati izpolnjeno poročilo o žrebitvi pred izdajo ID in PI.

    VPIS V REGISTER KOPITARJEV

    Register kopitarjev je register izdanih identifikacijskih dokumentov in potrdil o istovetnosti kopitarjev. Izdajatelj vodi register kopitarjev, za katere je izdan ID ali IP. Register vsebuje podatke o:

    • rojstvih, označitvah, premikih, uvozih, izvozih ter izločitvah kopitarjev,
    • izdanih dvojnikih ID in IP,
    • lastnikih kopitarjev,
    • registraciji in vpisu kopitarjev v rodovniško knjigo,
    • strokovnem nadzoru izdajatelja,
    • preglednikih,
    • osebah, ki imajo dostop do podatkov iz registra izdanih ID ali IP.

    Kopitarja se vpiše v register po uradni dolžnosti, ko je kopitar ustrezno identificiran. Če so kopitarji uvoženi in že imajo tudi identifikacijski dokument in vpisano lastništvo, mora lastnik vložiti vlogo za vpis v centralni register kopitarjev.

    Centralni register kopitarjev se vodi v elektronski obliki.

    Podrobneje

  • Oskrbovalec živali je fizična oseba, ki oskrbuje živali namenjene za rejo na kmetijskem gospodarstvu.

    Oskrbovalec živali mora zagotoviti ustrezno ravnanje pri reji, transportu in drugih postopkih, ki je najbolj primerno posamezni vrsti živali.

    Za bolne, poškodovane in onemogle živali je oskrbovalec živali dolžan zagotoviti posebno nego in ustrezno oskrbo ter v primerih, ko je to potrebno, tudi ločen prostor.

    Oskrbovalec živali mora imeti ustrezno izobrazbo ali pa ustrezno usposobljenost in znanje o reji in ravnanju z domačimi živali, zdravstvenem varstvu domačih živali, krmi in krmljenju domačih živali, živalskih proizvodih in ravnanju z živinskimi opravili.

    Podrobneje

  • Pri reji je dovoljena le tehnologija in način reje, ki izpolnjuje etološke normative, zlasti v smislu trajnostnega razvoja, in vseh oblik življenja.

    Etološki normativi so normativi, ki upoštevajo posebne potrebe posamezne vrste živali in omogočajo dobro počutje živali.

    Pravne podlage

  • Živali rejene in oskrbovane na kmetijskem gospodarstvu je treba rediti tako, da so:

    • zadovoljene njihove biološke potrebe,
    • da niso motene njihove telesne funkcije in obnašanje ter
    • da ni presežena njihova prilagoditvena sposobnost.

    Krmljenje, nega in nastanitev so primerni, kadar ustrezajo fiziološkim, etološkim in drugim potrebam domačih živali.

    Živali morajo biti krmljene na način, ki ustreza posamezni vrsti  živali, biti morajo primerno negovane in zagotovljena jim mora biti ustrezna nastanitev v objektih za rejo. Prisilno krmljenje domačih živali je dovoljeno, če je to potrebno zato, da preživijo ali zaradi zdravstvenih razlogov.

     

    Pravne podlage

  • Krmna baza, ki vključuje pridelano ali proizvedeno krmo, je potrebno ohranjati in izkoriščati po načelu trajnosti.

    Imetnik živali mora živalim zagotoviti primerno kakovost in količino ustrezne krme ter primeren način krmljenja in napajanja za ohranjanje zdravja ter zadovoljevanja etoloških potreb ob krmljenju.

    Oprema za napajanje in krmljenje mora biti oblikovana, grajena in nameščena tako, da se preprečuje kontaminacija vode in krme ter da so poškodbe zaradi prerivanja za vodo in krmo med živalmi minimalne.

    Živali morajo imeti stalen dostop do primernega vodnega vira ali pa jim mora biti omogočen dostop do napajanja na drug način v časovnih intervalih, ki ustrezajo njihovim fiziološkim potrebam.

    Pravne podlage

  • Za izvajanje reje je potrebna ustrezna kmetijska infrastruktura (ograde, dostopi do kmetijskih zemljišč in kmetijskih gospodarstev kot so poti in kolovozi, kmetijska poslopja na poljih, planinah in podobno).

    Pravne podlage

  • Z oskrbo živali je potrebno zagotoviti takšno ravnanje pri reji, transportu in drugih postopkih, ki najbolj ustreza posamezni vrsti živali.

    Preprečiti ali odpraviti je treba nepravilnosti ali pomanjkljivosti v načinu reje, ki negativno vplivajo na dobro počutje in zdravje domačih živali.

    Za bolne, poškodovane in onemogle domače živali je oskrbovalec živali dolžan zagotoviti posebno nego in ustrezno oskrbo ter v primerih, ko je to potrebno, tudi ločen prostor.

    Pri reji oziroma oskrbi živali so prepovedana ravnanja ali opustitve, ki bi jim lahko prizadejale bolečino, trpljenje ali poškodb.

    Pravne podlage

  • Kmetijsko gospodarstvo ima lahko za rejo zlasti naslednje objekte:

    • hleve, lope, staje, molzišča;
    • čebelnjake;
    • bazene za rejo rib in ribnike na kmetijskem gospodarstvu;
    • gnojišča in druge objekte za živalske iztrebke;
    • skladišča za krmo (npr.: seniki, kozolci, silosi, kašče, kleti) in vodo;
    • strojne lope;
    • druge prostore za rejo (ograjeni in neograjeni pašniki z nadzorovano pašo, ograde, tekališča, izpusti, kali za zbiranje vode in drugo).

    Zaradi zagotavljanja ustrezne kakovosti domačih živali in živalskih proizvodov mora rejec živali v skladu z zoohigienskimi in etološkimi normativi pri reji posameznih vrst domačih živali uporabljati ustrezno opremo za nastanitev, krmljenje, napajanje, čiščenje in nego ter opremo za uravnavanje okoljskih pogojev in transport živalskih iztrebkov.

    Med opremo za rejo se šteje zlasti:

    • ustrezna stojišča, bokse, priveze, kletke, hlevska tla, naprave v bazenih za vzrejo rib in ribnikih, ki morajo omogočati domačim živalim vrsti značilno obnašanje in dobro počutje;
    • ustrezne naprave za zagotavljanje ustrezne klime in osvetlitve;
    • ustrezne naprave za vodenje domačih živali;
    • ustrezne panje in nakladne panje;
    • ustrezne naprave za uravnavanje pretoka vode v bazenih za vzrejo rib in ribnikih.

    Materiali za gradnjo objektov, prostorov za nastanitev, boksov in opreme, s katerimi pridejo živali v stik, ne smejo biti škodljivi za živali. Biti morajo dovolj odporni in primerni za temeljito čiščenje in razkuževanje. Objekti in oprema morajo biti urejeni tako, da ne poškodujejo živali.

    Prostorsko stanje mora ustrezati vrsti živali in stopnji razvoja, prilagoditvi in udomačitvi, fiziološkim in etološkim potrebam ter higienskimi pogoji.

    Živali v objektih ne smejo biti stalno v temi oziroma zagotovljena mora biti primerna uporaba umetne svetlobe. Električna napeljava mora biti ustrezno nameščena, da ne poškoduje živali.

    Pravne podlage

  • Živalski iztrebki so blato, seč in usedlina iz sedimentacijskih bazenov za ribe ter se uporabljajo kot gnoj, gnojnica in gnojevka.

    Živalski iztrebki in kompost se uporabljajo za gnojenje na kmetijskih zemljiščih na način, ki zagotavlja oskrbo rastlin s hranilnimi snovmi in ohranitev rodovitnosti tal.

    Z živalskimi iztrebki je treba ravnati tako, da niso ogroženi zdravje ljudi in domačih živali, okolje ter kakovost krme in živalskih proizvodov.

    Objekti za živalske iztrebke so:

    • gnojišča,
    • gnojnične jame in jame za gnojevko,
    • lagune,
    • sedimentacijski bazeni in
    • naprave za predelavo in obdelavo živalskih iztrebkov.

    Pravne podlage

    Skrbnik zakonodaje

    Povezave

  • Imetnik kopitarja je pravna ali fizična oseba, ki je tudi lastnik in je odgovoren tudi za skrb kopitarja.

    Vsi imetniki kopitarjev morajo biti vpisani v evidenco imetnikov rejnih živali.

    Imetnik kopitarja je odgovoren, da so kopitarji na kmetijskem gospodarstvu ustrezno identificirani in vpisani v centralni register kopitarjev.

    Podrobneje

Čezmejno/občasno opravljanje dejavnosti

Zadnja sprememba:
5. 8. 2020