Reja prašičev

V primeru živinoreje mora imetnik živali imeti dodeljeno KMG-MID identifikacijsko številko kmetijskega gospodarstva.

KMG-MID identifikacijsko številko kmetijskega gospodarstva imetnik živali pridobi z vpisom v register kmetijskih gospodarstev.

Dokazila

Izpis iz registra kmetijskih gospodarstev

Pravne podlage

• Zakon o živinoreji (ZŽiv)
• Zakon o zdravstveni dejavnosti (ZZDej)
• Pravilnik o strokovnem izpopolnjevanju zdravstvenih delavcev in zdravstvenih sodelavcev
• Pravilnik o registru in licencah izvajalcev v dejavnosti zdravstvene ali babiške nege

Imetnik prašičev lahko zaprosi za dostop do centralnega registra prašičev (spletna aplikacija VOLOS). Za dostop do portala VOLOS mora imetnik živali vložiti vlogo. Pred tem pa mora imetnik živali imeti urejen vpis v evidenco imetnikov rejnih živali (EIRŽ), urejeno ustrezno označitev in voditi register prašičev na gospodarstvu.

Pridobitev dostopa kot tudi uporaba sta brezplačni, uporaba programa pa je enostavna.

CRPš vodi Sektor za identifikacijo in registracijo živali (SIR)  v elektronski obliki. V CRPš se vodijo naslednji podatki:

• o staležu živali na gospodarstvu;
• o premikih živali med gospodarstvi;
• operativni podatki o označevanju živali;
• o nadzoru nad izvajanjem določb tega pravilnika;
• o izvajalcih nalog javne službe na področju označevanja in registracije prašičev;
• o osebah, ki imajo dostop do podatkov iz CRPš.

SIRIS za vsako gospodarstvo vsaj enkrat letno izda izpis iz CRPš.

Za navedene storitve lahko imetnik vedno pooblasti izvajalce javne službe (kmetijsko-gozdarski zavod, veterinarsko organizacijo s koncesijo). 

Podrobneje

Imetnik prašičev je pravna ali fizična oseba, ki je odgovorna za živali, četudi le začasno.

Vsi imetniki prašičev, ki redijo več kot enega prašiča hkrati, morajo biti vpisani v evidenco imetnikov rejnih živali. To pomeni, da morajo biti registrirani tudi imetniki, ki redijo prašiče samo občasno za lastno porabo.

Imetnik prašičev je odgovoren, da so prašiči na njegovem gospodarstvu pravilno in pravočasno označeni ter da so podatki o premikih prašičev točno in pravočasno sporočeni v centralni register prašičev. Imetnik je dolžan voditi register prašičev na gospodarstvu.

Imetnik živali lahko sam izvaja le tista zootehniška opravila, ki so potrebna za zaščito domačih živali in za uspešnost reje, zlasti pa:

• prvo pomoč (trokiranje, sondiranje, zaustavljanje krvavitev, oskrba ran, pomoč pri porodu),
• kastracijo pujskov, mlajših od enega tedna,
• aplikacijo železovih preparatov proti anemiji pujskov,
• kupiranje repkov pri pujskih in jagnjetih do četrtega dneva starosti,
• ščipanje oziroma brušenje zob pri pujskih prvi dan po rojstvu,
• oskrbo in nego parkljev, kopit ter čiščenje živali,
• pripuščanje plemenjakov,
• zunanji aparativni pregled na brejost,
• označevanje domačih živali,
• uporabo in dajanje dovoljenih farmakoloških sredstev, ki niso vezana na izdajo recepta,
• dezinfekcijo in dezinsekcijo živinorejskih objektov z dovoljenimi sredstvi,
• nego in striženje dlake ter volne,
• prirezovanje kril maticam in druga čebelarska opravil.

Imetnik živali mora biti za izvajanje zootehniških opravil usposobljen.

Podrobneje

Oskrbovalec živali je fizična oseba, ki oskrbuje živali namenjene za rejo na kmetijskem gospodarstvu.

Oskrbovalec živali mora zagotoviti ustrezno ravnanje pri reji, transportu in drugih postopkih, ki je najbolj primerno posamezni vrsti živali.

Za bolne, poškodovane in onemogle živali je oskrbovalec živali dolžan zagotoviti posebno nego in ustrezno oskrbo ter v primerih, ko je to potrebno, tudi ločen prostor.

Oskrbovalec živali mora imeti ustrezno izobrazbo ali pa ustrezno usposobljenost in znanje o reji in ravnanju z domačimi živali, zdravstvenem varstvu domačih živali, krmi in krmljenju domačih živali, živalskih proizvodih in ravnanju z živinskimi opravili.

Podrobneje

Pri reji je dovoljena le tehnologija in način reje, ki izpolnjuje etološke normative, zlasti v smislu trajnostnega razvoja, in vseh oblik življenja.

Etološki normativi so normativi, ki upoštevajo posebne potrebe posamezne vrste živali in omogočajo dobro počutje živali.

Pravne podlage

• Zakon o živinoreji (ZŽiv)

Živali rejene in oskrbovane na kmetijskem gospodarstvu je treba rediti tako, da so:

• zadovoljene njihove biološke potrebe,
• da niso motene njihove telesne funkcije in obnašanje ter
• da ni presežena njihova prilagoditvena sposobnost.

Krmljenje, nega in nastanitev so primerni, kadar ustrezajo fiziološkim, etološkim in drugim potrebam domačih živali.

Živali morajo biti krmljene na način, ki ustreza posamezni vrsti  živali, biti morajo primerno negovane in zagotovljena jim mora biti ustrezna nastanitev v objektih za rejo. Prisilno krmljenje domačih živali je dovoljeno, če je to potrebno zato, da preživijo ali zaradi zdravstvenih razlogov.

Pravne podlage

• Zakon o živinoreji (ZŽiv)

Krmna baza, ki vključuje pridelano ali proizvedeno krmo, je potrebno ohranjati in izkoriščati po načelu trajnosti.

Imetnik živali mora živalim zagotoviti primerno kakovost in količino ustrezne krme ter primeren način krmljenja in napajanja za ohranjanje zdravja ter zadovoljevanja etoloških potreb ob krmljenju.

Oprema za napajanje in krmljenje mora biti oblikovana, grajena in nameščena tako, da se preprečuje kontaminacija vode in krme ter da so poškodbe zaradi prerivanja za vodo in krmo med živalmi minimalne.

Živali morajo imeti stalen dostop do primernega vodnega vira ali pa jim mora biti omogočen dostop do napajanja na drug način v časovnih intervalih, ki ustrezajo njihovim fiziološkim potrebam.

Pravne podlage

• Zakon o živinoreji (ZŽiv)
• Pravilnik o zaščiti rejnih živali

Za izvajanje reje je potrebna ustrezna kmetijska infrastruktura (ograde, dostopi do kmetijskih zemljišč in kmetijskih gospodarstev kot so poti in kolovozi, kmetijska poslopja na poljih, planinah in podobno).

Pravne podlage

• Zakon o živinoreji (ZŽiv)

Z oskrbo živali je potrebno zagotoviti takšno ravnanje pri reji, transportu in drugih postopkih, ki najbolj ustreza posamezni vrsti živali.

Preprečiti ali odpraviti je treba nepravilnosti ali pomanjkljivosti v načinu reje, ki negativno vplivajo na dobro počutje in zdravje domačih živali.

Za bolne, poškodovane in onemogle domače živali je oskrbovalec živali dolžan zagotoviti posebno nego in ustrezno oskrbo ter v primerih, ko je to potrebno, tudi ločen prostor.

Pri reji oziroma oskrbi živali so prepovedana ravnanja ali opustitve, ki bi jim lahko prizadejale bolečino, trpljenje ali poškodb.

Pravne podlage

• Zakon o živinoreji (ZŽiv)

Kmetijsko gospodarstvo ima lahko za rejo zlasti naslednje objekte:

• hleve, lope, staje, molzišča;
• čebelnjake;
• bazene za rejo rib in ribnike na kmetijskem gospodarstvu;
• gnojišča in druge objekte za živalske iztrebke;
• skladišča za krmo (npr.: seniki, kozolci, silosi, kašče, kleti) in vodo;
• strojne lope;
• druge prostore za rejo (ograjeni in neograjeni pašniki z nadzorovano pašo, ograde, tekališča, izpusti, kali za zbiranje vode in drugo).

Zaradi zagotavljanja ustrezne kakovosti domačih živali in živalskih proizvodov mora rejec živali v skladu z zoohigienskimi in etološkimi normativi pri reji posameznih vrst domačih živali uporabljati ustrezno opremo za nastanitev, krmljenje, napajanje, čiščenje in nego ter opremo za uravnavanje okoljskih pogojev in transport živalskih iztrebkov.

Med opremo za rejo se šteje zlasti:

• ustrezna stojišča, bokse, priveze, kletke, hlevska tla, naprave v bazenih za vzrejo rib in ribnikih, ki morajo omogočati domačim živalim vrsti značilno obnašanje in dobro počutje;
• ustrezne naprave za zagotavljanje ustrezne klime in osvetlitve;
• ustrezne naprave za vodenje domačih živali;
• ustrezne panje in nakladne panje;
• ustrezne naprave za uravnavanje pretoka vode v bazenih za vzrejo rib in ribnikih.

Pravne podlage

• Zakon o živinoreji (ZŽiv)
• Pravilnik o zaščiti rejnih živali

Živalski iztrebki so blato, seč in usedlina iz sedimentacijskih bazenov za ribe ter se uporabljajo kot gnoj, gnojnica in gnojevka.

Živalski iztrebki in kompost se uporabljajo za gnojenje na kmetijskih zemljiščih na način, ki zagotavlja oskrbo rastlin s hranilnimi snovmi in ohranitev rodovitnosti tal.

Z živalskimi iztrebki je treba ravnati tako, da niso ogroženi zdravje ljudi in domačih živali, okolje ter kakovost krme in živalskih proizvodov.

Objekti za živalske iztrebke so:

• gnojišča,
• gnojnične jame in jame za gnojevko,
• lagune,
• sedimentacijski bazeni in
• naprave za predelavo in obdelavo živalskih iztrebkov.

Pravne podlage

• Zakon o živinoreji (ZŽiv)

Vsak imetnik prašičev mora enkrat letno v centralni register prašičev (CRPš) sporočiti podatke o staležu in premiku prašičev na svojem gospodarstvu .

SPOROČANJE O STALEŽU PRAŠIČEV

Stalež živali se sporoča enkrat letno na dan. Število živali mora biti sporočeno po kategorijah:

• pujski do 20 kg;
• mladi prašiči od 20 do 50 kg;
• prašiči pitanci: od 50 do 80 kg, od 80 do 110 kg in nad 110 kg;
• merjasci, nebreje mladice, breje mladice, nebreje plemenske svinje in breje plemenske svinje, ter skupno število prašičev.

POROČANJE O PREMIKIH PRAŠIČEV

Imetnik mora vsak premik prašičev sporočiti v centralni register prašičev. Sporočati je treba odhode in prihode živali najkasneje 7 dni po dogodku. Vsak odhod in prihod živali se vpiše tudi v hlevsko knjigo register prašičev na gospodarstvu.

Imetnik mora ob oddaji prašičev izpolniti spremni list v treh izvodih. Dva izvoda spremljata pošiljko živali, en izvod pa imetnik posreduje pooblaščenemu veterinarju oziroma sam vnese odhod v centralni register prašičev (internetna aplikacija VOLOS).

Imetnik, ki živali prejema, skupaj s pošiljko živali prejme tudi spremni list v dveh izvodih. Dokument mora podpisati. En izvod posreduje pooblaščenemu veterinarju oziroma sam vnese prihod v centralni register prašičev, drugi izvod pa shrani ter z njega prepiše podatke v hlevsko knjigo register prašičev na gospodarstvu.

Dokazila

Spremni list

Pravne podlage

• Pravilnik o identifikaciji in registraciji prašičev
• Pravilnik o strokovni usposobljenosti izvršilnih železniških delavcev