Za opravljanje dejavnosti se morate predhodno registrirati in izbrati ustrezno statusno obliko.

Izvajalec dejavnosti mora najpozneje 15 dni pred začetkom opravljanja gostinske dejavnosti obrat registrirati pri krajevno pristojnem območnem uradu Uprave Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. Obrazec za registracijo, več informacij in kontaktni podatki območnih uradov so dostopni na povezavi.

Pristojni organ

• 01 300 13 00
• gp.uvhvvr@gov.si
• https://www.gov.si/drzavni-organi/organi-v-sestavi/uprava-za-varno-hrano-veterinarstvo-in-varstvo-rastlin/

Objekt, v katerem se namerava opravljati gostinska dejavnost, mora pridobiti uporabno dovoljenje.

Uporabno dovoljenje se pridobi tako, da se osebno odda vloga na Upravni enoti ali Ministrstvu za okolje in prostor.

Pri rekonstrukciji objektov, ki so zavarovani v skladu s predpisi o kulturnih dediščini, se lahko minimalni tehnični pogoji za opravljanje gostinske dejavnosti razlikujejo od predpisanih.

Soglasje za odstopanje se lahko pridobi v postopku izdaje dovoljenja za gradnjo ali rekonstrukcijo v skladu s predpisi o urejanju prostora in graditvi objektov, pod pogojem, da odstopanje ni takšno, da bi bilo zaradi tega ogroženo zdravje in življenje ljudi.

Dokazila

Uporabno dovoljenje: fotokopija

Pravne podlage

• Zakon o gostinstvu (ZGos)

Skrbnik zakonodaje

• +01 478 70 00
• gp.mop@gov.si
• https://www.gov.si/drzavni-organi/ministrstva/ministrstvo-za-okolje-in-prostor/

Pristojni organ

• https://www.gov.si/drzavni-organi/upravne-enote/

Povezave

• e-Uprava: Izdaja uporabnega dovoljenja
• Elektronske storitve javne uprave: Vloga za izdajo uporabnega dovoljenja

Gostinski obrat mora imeti vidno označeno podjetje in sedež gostinca ter vrsto in ime obrata.

Vsi napisi morajo biti v slovenskem jeziku. Poleg slovenskega jezika se lahko uporabljajo tudi ustrezni mednarodni znaki ali napisi v drugih jezikih.

Vhod v gostinski obrat in napis morata biti v času nočnega obratovanja osvetljena.

Pravne podlage

• Zakon o gostinstvu (ZGos)

Skrbnik zakonodaje

• 01 400 33 11
• gp.mgts@gov.si
• https://www.gov.si/drzavni-organi/ministrstva/ministrstvo-za-gospodarstvo-turizem-in-sport/

Zunanje površine gostinskega obrata so:

• površina, namenjena in potrebna za redno opravljanje gostinske dejavnosti v gostinskem obratu ter
• druge zunanje površine, ki so namenjene opravljanju gostinske dejavnosti zunaj gostinskega obrata in na prostem.

Zunanje površine, ki so z gostinskim obratom neposredno povezane (gostinski vrt in podobno), morajo biti primerno utrjene (popeskane, poploščene in podobno), urejene (odvajanje padavinske odpadne vode in podobno) ter ograjene ali na drug način ustrezno označene.

Gostinski obrati, sobodajalci in turistične kmetije morajo imeti zagotovljeno oskrbo s pitno vodo ter odvajanje in čiščenje odpadnih voda.

Pravne podlage

• Pravilnik o minimalnih tehničnih pogojih in o obsegu storitev za opravljanje gostinske dejavnosti

Skrbnik zakonodaje

• 01 400 33 11
• gp.mgts@gov.si
• https://www.gov.si/drzavni-organi/ministrstva/ministrstvo-za-gospodarstvo-turizem-in-sport/

Restavracija mora imeti:

• kuhinjo,
• eno ali več jedilnic za goste,
• točilnico (če se točilo pijače gostom neposredno s točilne mize),
• stranišče za goste,
• garderobo ali obešalnike za goste ter
• garderobo in stranišče za zaposlene,
• prostore za družabni program (če ima živo glasbo za ples).

Pravne podlage

• Pravilnik o minimalnih tehničnih pogojih in o obsegu storitev za opravljanje gostinske dejavnosti

Skrbnik zakonodaje

• 01 400 33 11
• gp.mgts@gov.si
• https://www.gov.si/drzavni-organi/ministrstva/ministrstvo-za-gospodarstvo-turizem-in-sport/

Kuhinja s pripadajočimi skladiščnimi in pomožnimi prostori je eden glavnih prehrambenih prostorov.

Kuhinja je prostor, v katerem se v tehnološko povezanem procesu izvajajo nečisti in čisti delovni postopki, ki morajo biti fizično ali časovno razmejeni.

Nečisti postopki so:

• sprejem živil in drugih neživilskih izdelkov,
• hlajeno in nehlajeno skladiščenje živil,
• predpriprava živil,
• pomivanje posode in inventarja (kuhinjske posode, pribora in posode za transport jedi ter jedilne posode in pribora),
• kratkotrajno odlaganje odpadkov.

Čisti postopki so:

• priprava jedi (toplotno obdelanih jedi, hladilnih jedi, sladic),
• izdajanje jedi.

Kuhinja, ki se oskrbuje s predpripravljenimi in očiščenimi živili ter polpripravljenimi jedmi, ne potrebuje prostora za predpripravo živil.

Prostori za skladiščenje oziroma shranjevanje živil (kratkotrajno skladiščenje) morajo imeti:

• ustrezne odlagalne površine za posamezne skupine živil,
• naravno ali mehansko prezračevanje,
• zaščito pred glodavci in mrčesom.

Pravne podlage

• Pravilnik o minimalnih tehničnih pogojih in o obsegu storitev za opravljanje gostinske dejavnosti

Skrbnik zakonodaje

• 01 400 33 11
• gp.mgts@gov.si
• https://www.gov.si/drzavni-organi/ministrstva/ministrstvo-za-gospodarstvo-turizem-in-sport/

Jedilnica je prostor za strežbo jedi in pijač.

Ločimo:

• jedilnico restavracije, ki ima:
  • 1,5 m² površine na vsak restavracijski sedež,
  • 1 m² površine na sedež v specializirani restavraciji,
  • opremo za shranjevanje strežnega inventarja;
• jedilnico gostilne, ki ima:
  • 1 m² površine na vsak gostilniški sedež,
  • točilno mizo, ki je odmaknjena od miz za goste najmanj 2 m (če ni v posebnem prostoru).

Pravne podlage

• Pravilnik o minimalnih tehničnih pogojih in o obsegu storitev za opravljanje gostinske dejavnosti

Skrbnik zakonodaje

• 01 478 80 00
• gp.mzi@gov.si
• https://www.gov.si/drzavni-organi/ministrstva/ministrstvo-za-infrastrukturo/

Pristojni organ

• https://www.gov.si/drzavni-organi/upravne-enote/

Povezave

• e-Uprava: Izdaja uporabnega dovoljenja
• Elektronske storitve javne uprave: Vloga za izdajo uporabnega dovoljenja

Točilnica je prostor za točenje pijač. Točilnica mora biti vezana na jedilnico in ločena od priprave hrane.

Točilnica ima:

• točilno mizo za izdajanje pijač in sprejemanje steklenine,
• pomivalni stroj za steklenino ali dve pomivalni koriti z odcejalnikom,
• priročni odlagalni prostor za embalažo, ki je fizično in vidno ločen od gostov,
• hladilno napravo za hlajenje pijač,
• priročno skladišče pijač,
• skladišče embalaže (v točilnici ali izven).

V restavraciji, kjer strežejo pijače gostom neposredno s točilne mize, mora biti točilna miza v posebnem prostoru (točilnici).

Pravne podlage

• Pravilnik o minimalnih tehničnih pogojih in o obsegu storitev za opravljanje gostinske dejavnosti

Skrbnik zakonodaje

• 01 400 33 11
• gp.mgts@gov.si
• https://www.gov.si/drzavni-organi/ministrstva/ministrstvo-za-gospodarstvo-turizem-in-sport/

Gostinski obrat mora imeti garderobo za zaposleno osebje, ki mora imeti:

• garderobne omarice,
• umivalnik s toplo in hladno vodo.

Število garderobnih omaric mora ustrezati številu zaposlenih. Garderobne omarice morajo biti dvodelne za ločeno shranjevanje civilne in delovne obleke oziroma mora biti ločeno shranjevanje obleke zagotovljeno na drug način.

V gostinskem obratu mora biti na vsakih 10 zaposlenih v eni izmeni eno stranišče in na vsakih 10 zaposlenih v kuhinji oziroma prostoru za pripravo jedi ena prha.

Te določbe ne veljajo za tiste obrate, kjer zaposleno osebje stanuje v istem objektu in so v sklopu stanovanjskih prostorov ustrezne sanitarije.

Pravne podlage

• Pravilnik o minimalnih tehničnih pogojih in o obsegu storitev za opravljanje gostinske dejavnosti

Skrbnik zakonodaje

• 01 400 33 11
• gp.mgts@gov.si
• https://www.gov.si/drzavni-organi/ministrstva/ministrstvo-za-gospodarstvo-turizem-in-sport/

Prostor za strežbo jedi in pijač mora imeti pomožne prostore:

• do 50 sedežev: eno stranišče za ženske ter eno stranišče za moške in en pisoar;
• nad 50 do 120 sedežev:
  • v restavraciji: dve stranišči za ženske ter eno stranišče za moške in dva pisoarja;
  • v gostilni, okrepčevalnici in baru: eno stranišče za ženske, ter eno stranišče za moške in 2 pisoarja;
• na vsakih nadaljnjih začetih 120 sedežev: eno stranišče za ženske ter eno stranišče in en pisoar za moške.

V predprostoru stranišča, ki mora biti v novogradnjah ločen za ženske in moške, morajo biti najmanj:

• umivalnik s tekočo vodo,
• pribor za umivanje in sušenje rok,
• koš za odpadke.

V kabini morajo biti najmanj:

• toaletni papir,
• obešalna kljuka za obleko,
• pribor za čiščenje in
• posoda za odpadke.

Število stranišč se določa glede na stalno število sedežev v gostinskem obratu.

Število stranišč za večje število prehrambnih prostorov oziroma obratov (prireditveni centri, nakupovalni centri, sejmišča ipd.) se izračunajo na osnovi skupnega števila sedežev.

Na obrate (okrepčevalnica, premični objekti), v katerih konzumacija jedi in pijač ni mogoča oziroma jih gost odnese s seboj, ta določba ni obvezna.

Pravne podlage

• Zakon o gostinstvu (ZGos)
• Pravilnik o merilih za določitev obratovalnega časa gostinskih obratov in kmetij, na katerih se opravlja gostinska dejavnost
• Pravilnik o minimalnih tehničnih pogojih in o obsegu storitev za opravljanje gostinske dejavnosti

Skrbnik zakonodaje

• 01 400 33 11
• gp.mgts@gov.si
• https://www.gov.si/drzavni-organi/ministrstva/ministrstvo-za-gospodarstvo-turizem-in-sport/

Pristojni organ

• https://www.gov.si/podrocja/drzava-in-druzba/lokalna-samouprava-in-regionalni-razvoj/lokalna-samouprava/obcine/

Gostinec določi obratovalni čas gostinskega obrata samostojno v skladu s svojimi poslovnimi interesi in z upoštevanjem spodnjih določb. Če v okvirju gostinskega obrata obratuje več enot, ki samostojno opravljajo gostinsko dejavnost (npr. hotelska restavracija), gostinec prijavi obratovalni čas tudi za vsako tako enoto.

Gostinec oziroma kmet določi redni obratovalni čas glede na vrsto gostinskega obrata (kmetije):

• gostinski obrati, ki nudijo gostom nastanitev, in sestavne enote teh obratov (npr. hotelske restavracije) ter kmetije z nastanitvijo med 0. in 24. uro,
• restavracije, gostilne, kavarne in izletniške kmetije med 6. in 2. uro naslednjega dne;
• slaščičarne, okrepčevalnice, bari, vinotoči in osmice med 6. in 24. uro,
• obrati za pripravo in dostavo jedi med 0. in 24. uro oziroma glede na naročila,
• gostinski obrati v sklopu igralnic in igralnih salonov med 0. in 24. uro oziroma v času njihovega obratovanja.

Gostinski obrati, ki gostom nudijo le jedi in pijačo, in so v stavbah s stanovanji ali v objektih na območju stanovanj ter izletniške kmetije na teh območjih smejo obratovati le med 6. in 22. uro. To velja tudi za tiste enote nastanitvenih gostinskih obratov, ki svojo dejavnost opravljajo zunaj zaprtih prostorov (gostinski vrtovi, hotelske terase ipd.).

Če gostinski obrat oziroma kmetija opravlja gostinsko dejavnost izven obratovalnega časa, se šteje, da obratuje v podaljšanem obratovalnem času. Gostinec oziroma kmet lahko obratuje v podaljšanem obratovalnem času, če za to pridobi pisno soglasje gostinsko pristojnega organa občine.

Gostinec mora razpored obratovalnega časa za svoj gostinski obrat prijaviti za gostinstvo pristojnem organu občine 15 dni pred:

• začetkom novega koledarskega leta na naslednje koledarsko leto (če pride do sprememb osnovnih podatkov o gostinskem obratu oziroma kmetiji),
• začetkom obratovanja,
• spremembo obratovalnega časa.

Obratovalni čas prijavi na obrazcu za prijavo obratovalnega časa gostinskega obrata (kmetije), ki ga ima posamezna občina. Za gostinstvo pristojni organ občine vlogo potrdi, nato pa potrjen obrazec najkasneje v 15 dneh vrne gostincu ali kmetu, eno kopijo zadrži za svojo evidenco, drugo pa posreduje območni enoti pristojnega tržnega inšpektorskega organa.

Razpored obratovalnega časa mora biti objavljen na vidnem mestu ob vhodu v gostinski obrat. Na enak način mora biti objavljeno obvestilo o začasnem zaprtju gostinskega obrata (ob načrtovanem zaprtju najmanj sedem dni pred tem). Potrjen razpored obratovalnega časa mora gostinec hraniti v gostinskem obratu, tako da je dostopen inšpekcijskemu organu. 

Dokazila

S strani za gostinstvo pristojnega organa občine potrjen razpored obratovalnega časa, ki ga mora gostinec hraniti v gostinskem obratu, tako da je dostopen inšpekcijskemu organu.

Pravne podlage

• Zakon o gostinstvu (ZGos)
• Pravilnik o merilih za določitev obratovalnega časa gostinskih obratov in kmetij, na katerih se opravlja gostinska dejavnost

Skrbnik zakonodaje

• 01 400 33 11
• gp.mgts@gov.si
• https://www.gov.si/drzavni-organi/ministrstva/ministrstvo-za-gospodarstvo-turizem-in-sport/

Pristojni organ

• https://www.gov.si/podrocja/drzava-in-druzba/lokalna-samouprava-in-regionalni-razvoj/lokalna-samouprava/obcine/

Cene gostinskih storitev morajo biti čitljivo izpisane v obliki cenika na vidnem mestu oziroma navedene na jedilnem listu in ceniku pijač, ki morata biti gostom na razpolago v vseh prostorih in na prostem, kjer se nudijo gostinske storitve.

V ceniku pijač morajo biti označene vrsta, količina in cena pijače (z izjemo napitkov, kjer se količina meri s porcijo), na jedilnem listu vrsta in cena jedi, pri nesestavljenih jedeh pa tudi količina.

Dokazila

Cenik oziroma jedilni list in cenik pijač.

Pravne podlage

• Zakon o gostinstvu (ZGos)

Skrbnik zakonodaje

• 01 400 33 11
• gp.mgts@gov.si
• https://www.gov.si/drzavni-organi/ministrstva/ministrstvo-za-gospodarstvo-turizem-in-sport/

Živila, ki vsebujejo alkohol, morajo imeti na embalaži označeno vsebnost alkohola in opozorilo, da živilo ni primerno za otroke. 

Prodaja in ponudba alkoholnih pijač in pijač, ki so jim dodane alkoholne pijače, je prepovedana:

• osebam, mlajšim od 18 let;
• osebam, za katere je mogoče upravičeno domnevati, da jih bodo posredovale osebam, mlajšim od 18 let;
• osebam, ki kažejo očitne znake opitosti od alkohola;
• osebam, za katere je mogoče upravičeno domnevati, da jih bodo posredovale osebam, ki kažejo očitne znake opitosti od alkohola;
• iz avtomatskih samopostrežnih naprav.

Prodajalec oziroma ponudnik sme od vsake osebe, za katero domneva, da je mlajša od 18 let, zahtevati, da izkaže svojo starost z osebno izkaznico ali drugo javno listino. Če oseba to odkloni, ji ne sme prodati oziroma ponuditi alkoholnih pijač.

Prodaja alkoholnih pijač je prepovedana med 21. uro in 7. uro, razen v gostinskih obratih, kjer je dovoljena prodaja alkoholnih pijač do konca njihovega obratovalnega časa. V gostinskih obratih je prepovedana prodaja žganih pijač od začetka delovnega obratovalnega časa do 10. ure dopoldne. Prepoved prodaje vključuje tudi dodajanje žganih pijač brezalkoholnim pijačam in drugim napitkom.

Prepoved prodaje alkoholnih pijač in časovna omejitev prodaje alkoholnih pijač morata biti objavljeni na vidnem mestu v vseh prostorih, kjer se prodajajo alkoholne pijače.

Prodaja oziroma ponudba alkoholnih pijač je prepovedana:

• v stavbah in na pripadajočih funkcionalnih zemljiščih, kjer se opravljajo dejavnost vzgoje, izobraževanja in zdravstvena dejavnost;
• v športnih objektih, v katerih poteka športna prireditev, eno uro pred začetkom in med športno prireditvijo in
• med delovnim časom na delovnem mestu.

Prodajalci alkoholnih pijač morajo imeti v prodaji vsaj dve različni vrsti brezalkoholnih pijač, ki sta cenovno enaki ali cenejši od najcenejše alkoholne pijače.

Pravne podlage

• Zakon o omejevanju porabe alkohola (ZOPA)

Skrbnik zakonodaje

• 01 478 60 01
• gp.mz@gov.si
• https://www.gov.si/drzavni-organi/ministrstva/ministrstvo-za-zdravje/

Prepovedana je proizvodnja in prodaja cigaret, ki na embalaži nimajo natisnjenih podatkov o tem, koliko miligramov katrana, nikotina in ogljikovega  monoksida vsebuje posamezna cigareta. Ti podatki morajo obsegati najmanj 10% površine bočne strani embalaže.

Prepovedana je prodaja tobačnih izdelkov:

• osebam mlajšim od 18 let. Tobačne izdelke ne smejo prodajati osebe, mlajše od 18 let;
• iz avtomatskih naprav;
• posameznih cigaret oziroma tobačnih izdelkov izven izvirne embalaže proizvajalca;
• tobaka za oralno uporabo.

Prepoved prodaje tobačnih izdelkov osebam, mlajšim od 18 let, mora biti v prodajalni tobačnih izdelkov objavljena na vidnem mestu.

Prodajalec sme od vsake osebe, ki kupuje tobačne izdelke in za katero domneva, da še ni stara 18 let, zahtevati, da izkaže svojo starost z javno listino. Če oseba to odkloni, ji tobačnega izdelka ne sme prodati.

Prepovedano je kajenje v vseh zaprtih javnih in delovnih prostorih ter na funkcionalnih zemljiščih prostorov, kjer se opravlja dejavnost vzgoje in izobraževanja.

Kajenje je dovoljeno:

• v posebej za kadilce določenih prostorih nastanitvenih objektov in drugih ponudnikih nočitev;
• v domovih za ostarele in zaporih v prostorih, ki niso namenjeni skupni rabi, kadar v njih bivajo samo kadilci;
• v posebej za kadilce določenih prostorih v psihiatričnih bolnišnicah in v posebej za kadilce določenih prostorih drugih izvajalcev zdravstvene obravnave duševnih bolnikov;
• v kadilnicah.

Kadilnice niso dovoljene v prostorih, kjer se opravlja zdravstvena in vzgojno-izobraževalna dejavnost.

Kadilnica mora izpolnjevati naslednje pogoje:

• prostor mora biti urejen tako, da iz njega ni mogoč pretok s tobačnim dimom onesnaženega zraka v drug prostor;
• prostor ne sme biti namenjen prehodu v druge prostore in ne sme presegati več kot 20 % skupne površine javnega in/ali delovnega prostora;
• prostor mora biti namenjen izključno kajenju, strežba v prostorih ni dovoljena;
• v prostoru se ne smeta uživati hrana in pijača.

 

Pravne podlage

• Zakon o omejevanju uporabe tobačnih in povezanih izdelkov (ZOUTPI)
• Pravilnik o pogojih, ki jih mora izpolnjevati kadilnica

Skrbnik zakonodaje

• 01 478 60 01
• gp.mz@gov.si
• https://www.gov.si/drzavni-organi/ministrstva/ministrstvo-za-zdravje/

Vino se lahko daje v promet končnemu potrošniku le originalno polnjeno. Originalno polnjeno vino je tisto, ki je polnjeno v predpisano embalažo in označeno na predpisan način.

Vino, ki NI originalno polnjeno lahko dajejo v promet končnemu potrošniku:

• pridelovalci, če so registrirani kot pridelovalci grozdja in vina in če ponujajo deželno vino PGO iz lastne pridelave grozdja in vina v svojem proizvodnem obratu, vpisanem v register;
• za to dejavnost registrirani gostinski obrati, ki izpolnjujejo predpisane pogoje glede prostorov, opreme in usposobljenosti, če na pridelovalnem območju ponujajo deželno vino PGO s tega območja.

Deželni mošt PGO lahko dajejo v določenem obdobju v promet končnemu potrošniku pridelovalci in gostinski obrati.

Vino PGO je deželno vino s priznano geografsko oznako in je tradicionalni izraz v razredu namiznih vin. Tradicionalnemu izrazu deželno vino PGO se lahko priključi dodaten tradicionalni izraz mladno vino.

Za registracijo gostinskega obrata za promet z neoriginalno polnjenim deželnim vinom PGO, mora gostinec oddati vlogo na upravni enoti, v kateri ima gostinski obrat sedež. Ta ga po prejemu zapisnika vinarskega inšpektorja, da izpolnjuje pogoje, tudi registrira.

Pravne podlage

• Zakon o gostinstvu (ZGos)
• Pravilnik o merilih za določitev obratovalnega časa gostinskih obratov in kmetij, na katerih se opravlja gostinska dejavnost

Skrbnik zakonodaje

• 01 400 33 11
• gp.mgts@gov.si
• https://www.gov.si/drzavni-organi/ministrstva/ministrstvo-za-gospodarstvo-turizem-in-sport/

Pristojni organ

• https://www.gov.si/podrocja/drzava-in-druzba/lokalna-samouprava-in-regionalni-razvoj/lokalna-samouprava/obcine/

Področje varnosti in zdravja pri delu opredeljujejo načela, pravila in aktivnosti, ki morajo posamezniku (delavcu) omogočiti uspešno opravljanje poklicnega dela s polnim delovnim učinkom in brez škode za njegovo zdravje od prvega delovnega dne pa do konca delovne dobe.

Pojem varnosti in zdravja pri delu že po svoji vsebini in namenu obsega pravice in obveznosti delodajalcev in delavcev, da v skladu z zakonom in drugimi predpisi ter ob določanju in upoštevanju varnostnih ukrepov, s katerimi se obvladujejo oziroma preprečujejo nevarnosti in škodljivosti pri delu, zagotavljajo takšno raven varnosti in zdravja pri delu, ki glede na naravo dela zagotavlja delavcu največjo možno mero zdravstvene in psihofizične varnosti.

Hkrati s tem je delodajalec dolžan prilagajati svoje ukrepe za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu spremenjenim okoliščinam, stalno izboljševati obstoječe stanje oziroma stopnjo varnosti in zdravja pri delu. Več ...

Dokazila

Primer izjave o varnosti z ocenjevanjem tveganja

Pravne podlage

• Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1)
• Zakon o gostinstvu (ZGos)
• Pravilnik o prijavah na področju varnosti in zdravja pri delu
• Pravilnik o stalnem strokovnem izpopolnjevanju in usposabljanju na področju varnosti in zdravja pri delu

Skrbnik zakonodaje

• 01 369 77 00
• gp.mddsz@gov.si
• https://www.gov.si/drzavni-organi/ministrstva/ministrstvo-za-delo-druzino-socialne-zadeve-in-enake-moznosti/

Zahteve glede varnosti živil:

Varno živilo je tisto živilo, ki ob predvideni uporabi ne predstavlja tveganja za zdravje potrošnika. Živila, ki niso varna, se ne smejo dajati v promet. Živilo ni varno, če je škodljivo za zdravje ali neustrezno za prehrano ljudi.

Varno živilo je:

• pridelano, predelano, dano v promet v skladu z načeli higiene živil,
• sledljivo,
• pravilno označeno,
• predstavljeno na način, ki ne zavaja potrošnikov.

Živilo je varno, če ne vsebuje:

• bioloških dejavnikov tveganja (patogene bakterije, paraziti, virusi), 
• kemičnih dejavnikov tveganja (alergenov, ostankov pesticidov, težkih kovin, zdravil, detergentov, nedovoljenih aditivov in drugih strupenih snovi) in 
• fizikalnih dejavnikov tveganja (kot so mehanični - trdni delci, kot so: kamenčki, kosti, les, zemlja, steklo, plastika ipd.).

Pri odločanju, ali je neko živilo varno ali ni, se upoštevajo:

• običajni pogoji uporabe živila s strani potrošnika in pri vsaki fazi pridelave, predelave in distribucije ter
• informacije, ki jih je potrošnik prejel, vključno z navedbami na oznaki, ali druge informacije, ki so običajno na voljo potrošniku o preprečevanju posebnih nezaželenih vplivov nekega živila ali skupine živil na zdravje.

Pri odločanju, ali je živilo škodljivo za zdravje, se upoštevajo:

• verjetni takojšnji in/ali kratkoročni in/ali dolgoročni učinki živila na zdravje osebe, ki živilo uživa, pa tudi na poznejše rodove,
• verjetni kumulativni toksični učinki,
• posebna zdravstvena preobčutljivost posebnih skupin potrošnikov, kadar je živilo namenjeno tej skupini.

Zagotavljanje varnosti živil 

Za varnost oziroma zdravstveno ustreznost živil je bistven celosten pristop, ki upošteva dejstvo, da je oskrba z živili vezana na živilsko verigo, ki sega od njive do mize. Pomembno je, da je vsak člen v verigi definiran, nadzorovan in obvladovan. Hrana je in bo varna le, če vsakdo, vključen v to živilsko verigo, razume in izpolnjuje svoje odgovornosti.

Za varnost živil so odgovorni: 

• nosilci živilskih dejavnosti, ki so neposredno vključeni v živilsko verigo in so dolžni vzpostaviti sistem, s katerim stalno zagotavljajo varnost živil znotraj svoje dejavnosti,
• država, ki je dolžna zagotoviti predpise in sistem uradnega inšpekcijskega nadzora,
• potrošnik, ki glede na končne postopke pri pripravi živil v domači kuhinji predstavlja zadnji člen v živilski verigi.

Ključne obveznosti nosilcev živilske dejavnosti: 

• Varnost: Nosilci živilske dejavnosti ne smejo dati v promet nevarne hrane.
• Odgovornost: Nosilci živilske dejavnosti so odgovorni za varnost hrane, ki jo pridelajo, prevažajo, skladiščijo ali prodajajo.
• Sledljivost: Nosilci živilske dejavnosti morajo biti sposobni hitro identificirati vsakega dobavitelja ali prejemnika.
• Preglednost: Nosilci živilske dejavnosti morajo obvestiti pristojne organe, kadar obstaja razlog za sum, da njihova hrana ni skladna in/ali predstavlja tveganje za zdravje ljudi.
• Nujni ukrepi: Nosilci živilske dejavnosti morajo takoj umakniti hrano iz prometa, kadar obstaja razlog za sum, da njihova hrana predstavlja tveganje za zdravje ljudi.
• Preprečevanje: Nosilci živilske dejavnosti morajo ugotoviti in redno preverjati kritične točke v njihovih postopkih ter zagotavljati nadzor teh točk.
• Sodelovanje: Nosilci živilske dejavnosti morajo sodelovati s pristojnimi organi v postopkih za zmanjšanje tveganj.

Dolžnosti nosilca živilske dejavnosti 

Nosilec živilske dejavnosti ima glavno odgovornost za proizvodnjo varnih in kakovostnih živil. Dolžan je vzpostaviti sistem notranjega nadzora, s katerim stalno zagotavlja varnost živil znotraj svoje dejavnosti. Notranji nadzor mora biti skladno s predpisi vzpostavljen na osnovah HACCP sistema. 

Nosilec živilske dejavnosti mora pri Upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR), registrirati vsak obrat, v katerem izvaja katero koli aktivnost v povezavi z živili, razen prehranskimi dopolnili ali živili za posebne skupine, najpozneje 15 dni pred pričetkom obratovanja. V primeru živilskih obratov prehranskih dopolnil ali živil za posebne skupine je potrebna registracija obrata pri Zdravstvenem inšpektoratu RS. 

Nosilec živilske dejavnosti registracijo živilskega obrata opravi tako, da vlogo za registracijo obrata pošlje po pošti ali jo vloži osebno pri krajevno pristojnem območnem uradu UVHVVR. Vloga, več informacij in kontaktni podatki območnih uradov so dostopni na spletni strani: https://www.gov.si/zbirke/storitve/vloga-za-registracijo-zivilskega-obrata/.

Nosilec živilske dejavnosti je dolžan UVHVVR obvestiti o vsaki spremembi najpozneje 15 dni po nastanku spremembe ali po prenehanju opravljanja dejavnosti.

Umik in odpoklic živil

Nosilec živilske dejavnosti mora UVHVVR obveščati o umiku in odpoklicu vseh živil, razen prehranskih dopolnil in živil za posebne skupine, kjer je organ za obveščanje Zdravstveni inšpektorat RS. Obveščanje se izvede z Obrazcem za obveščanje UVHVVR.

UVHVVR se obvešča po telefonu, telefaksu oziroma na elektronski naslov pristojnega območnega urada UVHVVR (kontaktni podatki območnih uradov UVHVVR) in na elektronski naslov rasff.si@gov.si.

Nosilec živilske dejavnosti mora potrošnike o umiku oziroma odpoklicu živila obvestiti na način, da jih informacija doseže. Vsebina odpoklica je opredeljena v Prilogi 1 Uredbe o izvajanju delov določenih uredb Skupnosti glede živil, higiene živil in uradnega nadzora nad živili (Ur. l. RS, št. 72/2010 in 129/20).

Pravne podlage

• Uredba (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2002 o določitvi splošnih načel in zahtevah živilske zakonodaje, ustanovitvi Evropske agencije za varnost hrane in postopkih, ki zadevajo varnost hrane (2002/178)
• Uredba (ES) št. 852/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o higieni živil (UL L Evropske Unije št. 139 z dne 30. 4. 2004
• Uredba (ES) št. 853/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o posebnih higienskih pravilih za živila živalskega izvora (2004/853)
• Uredba (EU) 2017/625 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2017 o izvajanju uradnega nadzora in drugih uradnih dejavnosti, da se zagotovi uporaba zakonodaje o živilih in krmi, pravil o zdravju in dobrobiti živali ter zdravju rastlin in fitofarmacevtskih sredstvih, ter o spremembi uredb (ES) št. 999/2001, (ES) št. 396/2005, (ES) št. 1069/2009, (ES) št. 1107/2009, (EU) št. 1151/2012, (EU) št. 652/2014, (EU) 2016/429 in (EU) 2016/2031 Evropskega parlamenta in Sveta, uredb Sveta (ES) št. 1/2005 in (ES) št. 1099/2009 ter direktiv Sveta 98/58/ES, 1999/74/ES, 2007/43/ES, 2008/119/ES in 2008/120/ES ter razveljavitvi uredb (ES) št. 854/2004 in (ES) št. 882/2004 Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv Sveta 89/608/EGS, 89/662/EGS, 90/425/EGS, 91/496/EGS, 96/23/ES, 96/93/ES in 97/78/ES ter sklepa Sveta 92/438/EGS (Uredba o uradnem nadzoru)Besedilo velja za EGP. (2017/625)
• Uredba o izvajanju delov določenih uredb Skupnosti glede živil, higiene živil in uradnega nadzora nad živili
• Zakon o zdravstveni ustreznosti živil in izdelkov ter snovi, ki prihajajo v stik z živili (ZZUZIS)
• Zakon o gostinstvu (ZGos)
• Pravilnik o registraciji in odobritvi obratov na področju živil
• Pravilnik o določitvi majhnih količin živil, pogojih za njihovo pridelavo ter o določitvi nekaterih odstopanj za obrate na področju živil živalskega izvora
• Pravilnik o zdravstvenih zahtevah za osebe, ki pri delu v proizvodnji in prometu z živili prihajajo v stik z živili

Skrbnik zakonodaje

• 01 478 90 00
• gp.mkgp@gov.si
• https://www.gov.si/drzavni-organi/ministrstva/ministrstvo-za-kmetijstvo-gozdarstvo-in-prehrano/

Pristojni organ

• 01 300 13 00
• gp.uvhvvr@gov.si
• https://www.gov.si/drzavni-organi/organi-v-sestavi/uprava-za-varno-hrano-veterinarstvo-in-varstvo-rastlin/

Samostojni podjetnik posameznik oziroma pravna oseba, ki prodaja tobak, tobačne in povezane izdelke mora pridobiti dovoljenje za prodajo tovrstnih izdelkov za vsak poslovni prostor, v katerem se stalno, občasno ali začasno izdajajo računi za dobave tobaka, tobačnih izdelkov in povezanih izdelkov. Vlogo se lahko odda le elektronsko prek portala SPOT.

Definicije posameznih izdelkov

Podrobneje

Pravne podlage

• Pravilnik o minimalnih tehničnih pogojih in o obsegu storitev za opravljanje gostinske dejavnosti
• Zakon o gostinstvu (ZGos)
• Zakon o varstvu potrošnikov (ZVPot)