Špedicija in druge spremljajoče prometne dejavnosti (52.290)

Za opravljanje poklica špediter je potrebna predhodna srednja poklicna šola in opravljen NPK izpit.

Delovna področja špediterja

• organizacija transporta blaga,
• pravilna distribucija in nadzor nad pošiljkami,
• skrbi za pravilno zavarovanje pošiljk, potrjuje in overja račune dobaviteljev,
• če je potrebno, izpolni carinsko dokumentacijo, sodeluje z naročnikom storitve in vodi komercialno operativne razgovore.

Podrobneje

Potrdilo o poreklu blaga je dokument, ki določa poreklo blaga in je ključen dejavnik pri izvajanju ukrepov trgovinske politike. Ali je potrdilo o poreklu blaga potrebno ali ne, je odvisno od številnih dejavnikov: kam se blago izvaža, vrsta blaga, zahteve bank ali finančnih institucij, vpletenih v izvozni postopek itd.

Obveznost izvoznika je, da pred sklenitvijo posla pridobi informacije, ali je v državi uvoza potrebno potrdilo o poreklu blaga in morebitne druge zahteve države uvoza.

Potrdilo o poreklu blaga se izda za posamezno pošiljko in praviloma spremlja blago. Potrdilo se izda samo, če so izpolnjeni pogoji in če blago, na katerega se nanaša, ustreza merilom za pridobitev porekla:

• za blago, v celoti pridobljeno v posamezni državi, se šteje, da ima poreklo navedene države,
• za blago, katerega proizvodnja vključuje več kot eno državo, se šteje, da ima poreklo države, kjer je bila v za to opremljenem podjetju opravljena njegova zadnja bistvena, gospodarsko upravičena predelava ali obdelava, katere izid je izdelava novega proizvoda ali ki predstavlja pomembno stopnjo proizvodnje.

V potrdilih o poreklu blaga se lahko potrjuje, da je blago po poreklu iz Evropske Unije, države članice Unije ali tretje države. 

Potrdila o poreklu blaga morajo vsebovati vse podatke, potrebne za prepoznavanje blaga, na katero se nanašajo, in morajo nedvomno dokazovati, da ima tako blago poreklo določene države. V potrdilih o poreklu blaga se lahko potrjuje, da je blago po poreklu iz Evropske Unije ali tretje države.

Podrobneje

Pravne podlage

• Carinski zakonik Unije

Povezave

• Potrdilo o preklu blaga FURS

ATA zvezek (angl. ATA Carnet) je mednarodni carinski dokument za začasni uvoz blaga, ki bo v roku enega leta ponovno izvoženo v nespremenjeni obliki. 

Zagotavlja garancijo za plačilo uvoznih dajatev za blago, ki ni ponovno izvoženo. Velja v državah podpisnicah mednarodne konvencije o začasnem uvozu.

Sestavljen je iz dveh nosilnih strani zelene barve in ustreznega števila notranjih listov (kuponi in taloni).

ATA sistem trenutno deluje v 79 državah.

Posebnosti:

Neum: ATA zvezek za prečkanje BiH preko Neuma ni potreben (navodila zgoraj)

Lihtenštajn: ATA zvezek je potreben, garantira švicarska zbornica

Ferski otoki: ATA zvezek je potreben, garantira danska zbornica

Grenlandija: Ne sprejema ATA zvezkov.

Kosovo: Ne sprejema ATA zvezkov.

 

Podrobneje

Pravne podlage

• Carinski zakonik Unije

Carinske formalnosti pomenijo vse postopke, ki jih mora oseba in carinski organ izvesti, da bi se zagotovila sladnost s carinsko zakonodajo in lahko vključujejo predložitev blaga, vložitev carinske deklaracije, poravnavo carinskega dolga in prepustitev blaga v prost promet, v tranzitni postopek ali v carinski postopek z obračunom carine.

Carinski postopek pomeni kateri koli naslednij postopek, v katerega je dano blago v skladu s Carinskih zakonikom Unije.

Uvozna dajatev pomeni carino, ki je dajatev, ki se plača ob uvozu blaga.

Oseba, ki želi uvoziti blago, mora pred vnosom le-tega na carinsko območje Unije poskrbeti, da je bila za blago (razen v primeru predpisanih izjem) vložena vstopna skupna deklaracija.

Izvoz blaga je iznos unijskega blaga s carinskega območja EU v tretjo državo (država ali ozemlje, za katero se ne uporablja Pogodba o ustanovitvi Evropske unije) ali na tretje ozemlje, ki ni del carinskega območja EU.

Izvozni postopek se ne uporablja za unijsko blago, ki se prevaža iz ene v drugo državo članico preko carinskega območja tretjih držav.

Opomba: Švica ima z Evropsko unijo sklenjen Sporazum o prosti trgovini. Uvoz in izvoz večine blaga je liberaliziran.

Predodhodna deklaracija

Za blago, ki bo izneseno s carinskega območja EU, se v določenem roku, preden se blago iznese s carinskega območja EU, pri pristojnem uradu vloži predodhodna deklaracija. Ta je v obliki:

• carinske deklaracije, kadar je blago, ki bo izneseno s carinskega območja Unije, dano v carinski postopek, za katerega se zahteva takšna carinska deklaracija,
• deklaracije za ponovni izvoz,
• izstopne skupne deklaracije.

Za dajanje blaga v izvozni postopek so pristojni naslednji finančni uradi, ki izvajajo carinjenje:

• finančni urad, pristojen za kraj, kjer je sedež izvoznika,
• finančni urad, pristojen za kraj, kjer je blago zapakirano ali naloženo za izvozno pošiljko,
• drug finančni urad, ki je pristojen za upravne namene za zadevno operacijo.

Če vrednost blaga ne presega 3000 EUR na pošiljko in na deklaranta ter zanj ne veljajo prepovedi in omejitve, je poleg navedenih uradov, za dajanje blaga v izvozni postopek, pristojen tudi finančni urad, pristojen za kraj izstopa blaga s carinskega območja Unije.

V posameznih primerih vložitev elektronske carinske deklaracije ni potrebna, ampak se lahko blago izvozi z ustnim deklariranjem. Takšen način prijave se lahko odobri za blago nekomercialne narave v potnikovi osebni prtljagi, za blago komercialne narave, če ne presega bodisi vrednosti 1000 EUR bodisi neto mase 1000 kg, in za drugo blago manjšega ekonomskega pomena, če carinski organi to odobrijo.

Podrobneje

Pravne podlage

• Carinski zakonik Unije
• Pravilnik o izpolnjevanju carinske deklaracije, elektronskem poslovanju s Finančno upravo Republike Slovenije in o drugih obrazcih, ki se uporabljajo pri izvajanju carinskih formalnosti