Določene vsebine se še dopolnjujejo. Hvala za razumevanje.

Stekleničenje vina obsega pripravo steklenic, pripravo zamaškov, polnjenje vina, zamaševanje steklenic in njihovo hranjenje v ustreznih pogojih. Stekleničenje vina se opravlja za stekleničenje lastnega vina pridelovalca.

Fizična ali pravna oseba, ki izvaja stekleničenje vina, mora biti vpisana v register pridelovalcev grozdja in vina pod ustrezno dejavnost, ki se nanaša na stekleničenje vina.

Pri stekleničenju vina je potrebno upoštevati pogoje glede ustrezne embalaže. Pridelovalec, ki se ukvarja s stekleničenjem vina za nadaljno prodajo, mora voditi kletarsko evidenco.

Razlika med stekleničenjem vina in storitvenim polnjenjem, je v tem, da se stekleničenje vina izvaja za stekleničenje lastnega vina, storitveno polnjenje pa za stekleničenje za tuj račun.

Velja za naslednje dejavnosti po SKD:

Pogoji

  • Pred začetkom opravljanja kmetijske dejavnosti se je potrebno registrirati. Najpogostejša oblika je kmetijsko gospodarstvo.

    Kmetijsko gospodarstvo je organizacijsko in poslovno zaokrožena gospodarska celota, ki obsega eno ali več proizvodnih enot, se ukvarja s kmetijsko ali kmetijsko in gozdarsko dejavnostjo, ima enotno vodstvo, naslov ali sedež, ime ali firmo in je organizirano kot:

    • pravna oseba,
    • samostojni podjetnik posameznik,
    • kmetija, ki ni pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik,
    • kmetijsko gospodarstvo – skupni pašnik,
    • kmetijsko gospodarstvo – planina.

    Kmetijsko gospodarstvo mora imeti nosilca kmetijskega gospodarstva, ki je lahko pravna ali fizična oseba.

    Kmetijska gospodarstva na območju republike Slovenije so vpisana v Register kmetijskih gospodarstev (RKG). V RKG se enotno vodijo podatki o kmetijskem gospodarstvu ter subjektih vezanih na kmetijsko gospodarstvo.

    V RKG se morajo vpisati kmetijska gospodarstva, ki:

    • morajo biti v skladu s predpisi z delovnega področja ministrstva vpisana v obvezne zbirke podatkov ministrstva,
    • uveljavljajo finančne podpore po Zakonu o kmetijstvu ali kakršnekoli druge ukrepe kmetijske politike,
    • so za opravljanje kmetijske dejavnosti vpisana v uradne evidence oziroma registre po drugih predpisih,
    • imajo v uporabi najmanj en hektar zemljišč, ki po evidenci dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč sodijo med kmetijska zemljišča ali 0,1 ha oljčnika ali 0,2 ha intenzivnega sadovnjaka ali 0,1 ha jagodičja ali lupinarja ali hmeljišče,
    • tržijo pridelke, ki jih pridelujejo.

    Vlogo za pridobitev statusa kmeta se vloži na upravno enoto, na območju katere leži večji del kmetijskega zemljišča, ki ga posameznik uporablja. Gospodarska družba mora izvesti vpis v Poslovni register Slovenije. Oseba s statusom kmeta je obdavčena s katastrskim dohodkov, medtem ko je gospodarska družba z davkom na dobiček.

    Pravne podlage

  • V register se lahko vpiše fizična oseba, ki je nosilec kmetijskega gospodarstva oziroma pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik. Zavezanci za vpis so pridelovalci grozdja in vina, ki obdelujejo 0,05 ha ali več vinogradov, oziroma manj, če dajejo grozdje, vino oziroma druge proizvode iz grozdja in vina v promet.

    Postopek za vpis v register se uvede na podlagi vloge pridelovalca upravni enoti, ki mora vsebovati podatke o pridelovalcu in podatke o vinogradu (če ga obdelujejo).

    Postopek za vpis v register uvede tudi upravna enota po uradni dolžnosti, če na podlagi vpisa ali spremembe podatkov v registru kmetijskih gospodarstev ugotovi, da je pridelovalec zavezanec za vpis v register.

    Kot potrdilo o vpisu v register velja izpis iz registra, ki ga izda upravna enota.

    Register vodi 30 upravnih enot, katerih sedež je znotraj vinorodnega območja Slovenije.

    Podrobneje

  • Vino, mošt in drugi proizvodi iz grozdja in vina se lahko dajo v promet končnemu potrošniku, le če ustrezajo zahtevam glede ustreznega polnjenja.

    Posode, v katerih se pridelki oziroma proizvodi hranijo,

    prevažajo oziroma nudijo potrošniku, morajo izpolnjevati naslednje pogoje:

    • znotraj morajo biti čiste,
    • ohranjajo vse lastnosti pridelkov oziroma proizvodov
    • biti morajo izdelane ali obložene z ustreznim materialom
    • uporabljajo se lahko izključno za živila, kar mora biti na posodah nad 60 litrov posebej navedeno,
    • imeti morajo zamašek in zaporko, ki sta ustrezna za živila in nista prevlečena s svinčenim ovojem,
    • biti morajo označene tako, da je možna takojšnja določitev vsebine, in sicer na podlagi predpisa, ki ureja register, in predpisa, ki ureja kletarsko evidenco in spremne dokumente za promet z vinom,
    • označbe ne smejo biti izbrisljive,
    • označbe na posodah, namenjenih vračanju proizvajalcu (povratna embalaža), morajo biti narejene iz takšnih materialov, ki jih je mogoče odstraniti z enostavnimi postopki strojnega čiščenja.

    Embalaža in označba ne smeta zavajati potrošnika v zmoto glede geografskega porekla, kakovosti, sestavin, sort grozdja, morebitnih odlikovanj, pridelovalcev, posebnih postopkov pridelave ter drugih lastnosti mošta, vina in drugih proizvodov.

    Pravne podlage

  • Pridelovalci, ki tržijo proizvode, morajo voditi kletarsko evidenco o pridelavi in prometu z moštom, vinom in drugimi proizvodi.

    Iz kletarske evidence morajo biti razvidni podatki o geografskem poreklu, kakovosti in količini grozdja, mošta, vina in drugih proizvodov ter uporabvljenih enoloških postopkih in sredstvih.

    Kletarsko evidenco ni potrebno voditi pridelovalcem, ki so v register vpisani le za dejavnost pridelave grozdja ali za dejavnost storitvenega polnjenja vina.

    Podatki, vpisani v kletarsko evidenco v skladu s tem členom, se morajo ujemati z vsakoletno prijavo zalog v register.

    Pravne podlage

Čezmejno/občasno opravljanje dejavnosti

Dejavnosti v Sloveniji ne morete opravljati čezmejno ali občasno.
Zadnja sprememba:
5. 8. 2020