Določene vsebine se še dopolnjujejo. Hvala za razumevanje.
Stojnica in kiosk s hitro pripravljenimi jedmi in ostali začasni gostinski obrati
Začasni gostinski obrat je gostinski obrat, ki pripravlja in prodaja hitro pripravljene jedi na stojnicah, v kioskih in podobnih začasnih objektih praviloma brez gostinskih sedežev, kjer nudijo mimoidočim:
- ocvrte ribe, krompirček, tople sendviče, hamburgerje, kuhane hrenovke, palačinke, burek in podobne jedi,
- pečeni kostanj, koruzo ipd.,
- sladoled po porcijah ali iz avtomatov.
Za opravljanje gostinske dejavnosti je potrebna registracija živilskega obrata pri Upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin.
Za opravljanje gostinske dejavnosti se ne potrebuje začetno dovoljenje, ki preverja izpolnjevanje pogojev. Te pogoje preverja ustrezna inšpekcijska služba.
Premični objekt, v katerem se izvaja gostilniška dejavnost, mora biti ustrezno označen, upoštevati se morajo minimalni prostorski pogoji, zunanje površine morajo biti ustrezno urejene. Zagotoviti se mora minimalen obseg storitev za določen gostinski obrat, obratovati se mora v rednem obratovalnem času, ki mora biti potrjen s strani občine. Pri izvajanju svoje dejavnosti mora gostinec upoštevati omejitve prodaje tobačnih izdelkov in omejitve prodaje in ponujanja alkoholnih pijač.
Gostinska dejavnost se lahko opravlja zunaj gostinskega obrata na javnih prireditvah, sejmih ipd. med njihovim trajanjem, vendar vsakokrat največ 30 dni. Gostinec lahko na prireditvi opravlja gostinsko dejavnost le s soglasjem prireditelja.
Gostinska dejavnost se lahko opravlja zunaj gostinskega obrata med turistično sezono v mestnih jedrih, na kopališčih, na smučiščih ipd., na predlog pristojnega organa občine pa lahko tudi izven turistične sezone ali za obdobje, daljše od enega leta. Če gre za opravljanje gostinske dejavnosti izven turistične sezone ali za obdobje daljše od enega leta je potrebno soglasje občine.
Gostinec lahko v svojem gostinskem obratu gostom nudi posamezne izdelke, katerih ponudba je v gostinstvu običajna (tobačni izdelki, spominki, turistične publikacije, slaščice, slane palčke, žvečilni gumi ipd.) in ki zaokrožujejo njegovo ponudbo (suhomesnati izdelki, ustekleničene pijače, kava ipd.).
Ta dejavnost je uvrščena na listo dejavnosti, ki se običajno opravljajo na obrtni način.
Ob registraciji dejavnosti v poslovnem registru se poslovni subjekti, ki opravljajo to dejavnost na obrtni način, po uradni dolžnosti vpišejo tudi v obrtni register pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS).
Brezplačen vpis v obrtni register se opravi na podlagi obvestila, ki ga registrski organ (AJPES) posreduje OZS.
Velja za naslednje dejavnosti po SKD:
Pogoji
-
Za opravljanje dejavnosti se morate predhodno registrirati in izbrati ustrezno statusno obliko.
-
Izvajalec dejavnosti mora najpozneje 15 dni pred začetkom opravljanja gostinske dejavnosti obrat registrirati pri krajevno pristojnem območnem uradu Uprave Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. Obrazec za registracijo, več informacij in kontaktni podatki območnih uradov so dostopni na povezavi.
Pristojni organ
Uprava Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin
Dunajska cesta 22
1000 Ljubljana -
Objekt, v katerem se namerava opravljati gostinska dejavnost, mora pridobiti uporabno dovoljenje.
Uporabno dovoljenje se pridobi tako, da se osebno odda vloga na Upravni enoti ali Ministrstvu za okolje in prostor.
Pri rekonstrukciji objektov, ki so zavarovani v skladu s predpisi o kulturnih dediščini, se lahko minimalni tehnični pogoji za opravljanje gostinske dejavnosti razlikujejo od predpisanih.
Soglasje za odstopanje se lahko pridobi v postopku izdaje dovoljenja za gradnjo ali rekonstrukcijo v skladu s predpisi o urejanju prostora in graditvi objektov, pod pogojem, da odstopanje ni takšno, da bi bilo zaradi tega ogroženo zdravje in življenje ljudi.
Dokazila
Uporabno dovoljenje: fotokopija
Pravne podlage
Skrbnik zakonodaje
Ministrstvo za okolje in prostor
Dunajska c. 48
1000 Ljubljana- +01 478 70 00
- gp.mop@gov.si
- https://www.gov.si/drzavni-organi/ministrstva/ministrstvo-za-okolje-in-prostor/
Pristojni organ
Upravna enota
Povezave
-
Gostinski obrat mora imeti vidno označeno podjetje in sedež gostinca ter vrsto in ime obrata.
Vsi napisi morajo biti v slovenskem jeziku. Poleg slovenskega jezika se lahko uporabljajo tudi ustrezni mednarodni znaki ali napisi v drugih jezikih.
Vhod v gostinski obrat in napis morata biti v času nočnega obratovanja osvetljena.
Pravne podlage
Skrbnik zakonodaje
Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport
Kotnikova 5
1000 Ljubljana -
Zunanje površine gostinskega obrata so:
- površina, namenjena in potrebna za redno opravljanje gostinske dejavnosti v gostinskem obratu ter
- druge zunanje površine, ki so namenjene opravljanju gostinske dejavnosti zunaj gostinskega obrata in na prostem.
Zunanje površine, ki so z gostinskim obratom neposredno povezane (gostinski vrt in podobno), morajo biti primerno utrjene (popeskane, poploščene in podobno), urejene (odvajanje padavinske odpadne vode in podobno) ter ograjene ali na drug način ustrezno označene.
Gostinski obrati, sobodajalci in turistične kmetije morajo imeti zagotovljeno oskrbo s pitno vodo ter odvajanje in čiščenje odpadnih voda.
Pravne podlage
Skrbnik zakonodaje
Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport
Kotnikova 5
1000 Ljubljana -
Gostinec določi obratovalni čas gostinskega obrata samostojno v skladu s svojimi poslovnimi interesi in z upoštevanjem spodnjih določb. Če v okvirju gostinskega obrata obratuje več enot, ki samostojno opravljajo gostinsko dejavnost (npr. hotelska restavracija), gostinec prijavi obratovalni čas tudi za vsako tako enoto.
Gostinec oziroma kmet določi redni obratovalni obratovalni čas glede na vrsto gostinskega obrata (kmetije):
- gostinski obrati, ki nudijo gostom nastanitev, in sestavne enote teh obratov (npr. hotelske restavracije) ter kmetije z nastanitvijo med 0. in 24. uro,
- restavracije, gostilne, kavarne in izletniške kmetije med 6. in 2. uro naslednjega dne;
- slaščičarne, okrepčevalnice, bari, vinotoči in osmice med 6. in 24. uro,
- obrati za pripravo in dostavo jedi med 0. in 24. uro oziroma glede na naročila,
- gostinski obrati v sklopu igralnic in igralnih salonov med 0. in 24. uro oziroma v času njihovega obratovanja.
Gostinski obrati, ki gostom nudijo le jedi in pijačo, in so v stavbah s stanovanji ali v objektih na območju stanovanj ter izletniške kmetije na teh območjih smejo obratovati le med 6. in 22. uro. To velja tudi za tiste enote nastanitvenih gostinskih obratov, ki svojo dejavnost opravljajo zunaj zaprtih prostorov (gostinski vrtovi, hotelske terase ipd.).
Če gostinski obrat oziroma kmetija opravlja gostinsko dejavnost izven obratovalnega časa, se šteje, da obratuje v podaljšanem obratovalnem času. Gostinec oziroma kmet lahko obratuje v podaljšanem obratovalnem času, če za to pridobi pisno soglasje gostinsko pristojnega organa občine.
Gostinec mora razpored obratovalnega časa za svoj gostinski obrat prijaviti za gostinstvo pristojnem organu občine 15 dni pred:
- začetkom novega koledarskega leta na naslednje koledarsko leto (če pride do sprememb osnovnih podatkov o gostinskem obratu oziroma kmetiji),
- začetkom obratovanja,
- spremembo obratovalnega časa.
Obratovalni čas prijavi na obrazcu za prijavo obratovalnega časa gostinskega obrata (kmetije), ki ga ima posamezna občina. Za gostinstvo pristojni organ občine vlogo potrdi, nato pa potrjen obrazec najkasneje v 15 dneh vrne gostincu ali kmetu, eno kopijo zadrži za svojo evidenco, drugo pa posreduje območni enoti pristojnega tržnega inšpektorskega organa.
Razpored obratovalnega časa mora biti objavljen na vidnem mestu ob vhodu v gostinski obrat. Na enak način mora biti objavljeno obvestilo o začasnem zaprtju gostinskega obrata (ob načrtovanem zaprtju najmanj sedem dni pred tem). Potrjen razpored obratovalnega časa mora gostinec hraniti v gostinskem obratu, tako da je dostopen inšpekcijskemu organu.
Dokazila
S strani za gostinstvo pristojnega organa občine potrjen razpored obratovalnega časa, ki ga mora gostinec hraniti v gostinskem obratu, tako da je dostopen inšpekcijskemu organu.
Pravne podlage
- Zakon o gostinstvu (ZGos)
- Pravilnik o merilih za določitev obratovalnega časa gostinskih obratov in kmetij, na katerih se opravlja gostinska dejavnost
Skrbnik zakonodaje
Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport
Kotnikova 5
1000 Ljubljana- 01 400 33 11
- gp.mgts@gov.si
- https://www.gov.si/drzavni-organi/ministrstva/ministrstvo-za-gospodarstvo-turizem-in-sport/
Pristojni organ
Občina
-
Cene gostinskih storitev morajo biti čitljivo izpisane v obliki cenika na vidnem mestu oziroma navedene na jedilnem listu in ceniku pijač, ki morata biti gostom na razpolago v vseh prostorih in na prostem, kjer se nudijo gostinske storitve.
V ceniku pijač morajo biti označene vrsta, količina in cena pijače (z izjemo napitkov, kjer se količina meri s porcijo), na jedilnem listu vrsta in cena jedi, pri nesestavljenih jedeh pa tudi količina.
Dokazila
Cenik oziroma jedilni list in cenik pijač.
Pravne podlage
Skrbnik zakonodaje
Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport
Kotnikova 5
1000 Ljubljana -
Gostinska dejavnost se opravlja zunaj gostinskega obrata v premičnih objektih oziroma z objekti, sredstvi ali napravami, ki so prirejene v ta namen.
Premični objekt (kiosk, stojnica, prireditveni šotor, plovilo, na katerem se opravlja gostinska dejavnost ipd.) mora imeti:
- površine za pripravo jedi (če jih nudi),
- naprave za gretje oziroma hlajenje za jedi in pijače (glede na obseg ponudbe),
- prostor za strežbo jedi in pijač (če je organizirana strežba oziroma samopostrežba jedi in pijač),
- umivalnik, ki mora imeti lastno napravo s tekočo vodo, če objekt ni priključen na vodovodno območje (razen pečenje kostanja, koruze ipd.),
- posodo za odpadke,
- stranišče za goste ali zagotovljeno souporabo stranišča v neposredni bližini, ki je dostopno brez posebnih ovir (če se jedi in pijača konzumirajo pri mizah).
Če se jedi in pijača ne strežejo v posodi za enkratno uporabo, mora biti urejeno pomivanje posode.
Premični gostinski obrat sme nuditi:
- ožji izbor jedi po naročilu,
- v naprej pripravljene tople in hladne jedi,
- ožji izbor alkoholnih in brezalkoholnih pijač.
Površine za pripravo jedi niso obvezne, če se objekt oskrbuje s predpripravljenimi živili.
Če se gostinska dejavnost opravlja izven premičnega objekta s sredstvi ali napravami, ki so prirejene v ta namen, se lahko nudijo le:
- embalirane jedi,
- točenje pijač v posode za enkratno uporabo.
Pravne podlage
Povezave
-
Živila, ki vsebujejo alkohol, morajo imeti na embalaži označeno vsebnost alkohola in opozorilo, da živilo ni primerno za otroke.
Prodaja in ponudba alkoholnih pijač in pijač, ki so jim dodane alkoholne pijače, je prepovedana:
- osebam, mlajšim od 18 let;
- osebam, za katere je mogoče upravičeno domnevati, da jih bodo posredovale osebam, mlajšim od 18 let;
- osebam, ki kažejo očitne znake opitosti od alkohola;
- osebam, za katere je mogoče upravičeno domnevati, da jih bodo posredovale osebam, ki kažejo očitne znake opitosti od alkohola;
- iz avtomatskih samopostrežnih naprav.
Prodajalec oziroma ponudnik sme od vsake osebe, za katero domneva, da je mlajša od 18 let, zahtevati, da izkaže svojo starost z osebno izkaznico ali drugo javno listino. Če oseba to odkloni, ji ne sme prodati oziroma ponuditi alkoholnih pijač.
Prodaja alkoholnih pijač je prepovedana med 21. uro in 7. uro, razen v gostinskih obratih, kjer je dovoljena prodaja alkoholnih pijač do konca njihovega obratovalnega časa. V gostinskih obratih je prepovedana prodaja žganih pijač od začetka delovnega obratovalnega časa do 10. ure dopoldne. Prepoved prodaje vključuje tudi dodajanje žganih pijač brezalkoholnim pijačam in drugim napitkom.
Prepoved prodaje alkoholnih pijač in časovna omejitev prodaje alkoholnih pijač morata biti objavljeni na vidnem mestu v vseh prostorih, kjer se prodajajo alkoholne pijače.
Prodaja oziroma ponudba alkoholnih pijač je prepovedana:
- v stavbah in na pripadajočih funkcionalnih zemljiščih, kjer se opravljajo dejavnost vzgoje, izobraževanja in zdravstvena dejavnost;
- v športnih objektih, v katerih poteka športna prireditev, eno uro pred začetkom in med športno prireditvijo in
- med delovnim časom na delovnem mestu.
Prodajalci alkoholnih pijač morajo imeti v prodaji vsaj dve različni vrsti brezalkoholnih pijač, ki sta cenovno enaki ali cenejši od najcenejše alkoholne pijače.
Pravne podlage
Skrbnik zakonodaje
Ministrstvo za zdravje
Štefanova ulica 5
1000 Ljubljana -
Prepovedana je proizvodnja in prodaja cigaret, ki na embalaži nimajo natisnjenih podatkov o tem, koliko miligramov katrana, nikotina in ogljikovega monoksida vsebuje posamezna cigareta. Ti podatki morajo obsegati najmanj 10% površine bočne strani embalaže.
Prepovedana je prodaja tobačnih izdelkov:
- osebam mlajšim od 18 let. Tobačne izdelke ne smejo prodajati osebe, mlajše od 18 let;
- iz avtomatskih naprav;
- posameznih cigaret oziroma tobačnih izdelkov izven izvirne embalaže proizvajalca;
- tobaka za oralno uporabo.
Prepoved prodaje tobačnih izdelkov osebam, mlajšim od 18 let, mora biti v prodajalni tobačnih izdelkov objavljena na vidnem mestu.
Prodajalec sme od vsake osebe, ki kupuje tobačne izdelke in za katero domneva, da še ni stara 18 let, zahtevati, da izkaže svojo starost z javno listino. Če oseba to odkloni, ji tobačnega izdelka ne sme prodati.
Prepovedano je kajenje v vseh zaprtih javnih in delovnih prostorih ter na funkcionalnih zemljiščih prostorov, kjer se opravlja dejavnost vzgoje in izobraževanja.
Kajenje je dovoljeno:
- v posebej za kadilce določenih prostorih nastanitvenih objektov in drugih ponudnikih nočitev;
- v domovih za ostarele in zaporih v prostorih, ki niso namenjeni skupni rabi, kadar v njih bivajo samo kadilci;
- v posebej za kadilce določenih prostorih v psihiatričnih bolnišnicah in v posebej za kadilce določenih prostorih drugih izvajalcev zdravstvene obravnave duševnih bolnikov;
- v kadilnicah.
Kadilnice niso dovoljene v prostorih, kjer se opravlja zdravstvena in vzgojno-izobraževalna dejavnost.
Kadilnica mora izpolnjevati naslednje pogoje:
- prostor mora biti urejen tako, da iz njega ni mogoč pretok s tobačnim dimom onesnaženega zraka v drug prostor;
- prostor ne sme biti namenjen prehodu v druge prostore in ne sme presegati več kot 20 % skupne površine javnega in/ali delovnega prostora;
- prostor mora biti namenjen izključno kajenju, strežba v prostorih ni dovoljena;
- v prostoru se ne smeta uživati hrana in pijača.
Pravne podlage
- Zakon o omejevanju uporabe tobačnih in povezanih izdelkov (ZOUTPI)
- Pravilnik o pogojih, ki jih mora izpolnjevati kadilnica
Skrbnik zakonodaje
Ministrstvo za zdravje
Štefanova ulica 5
1000 Ljubljana -
Področje varnosti in zdravja pri delu opredeljujejo načela, pravila in aktivnosti, ki morajo posamezniku (delavcu) omogočiti uspešno opravljanje poklicnega dela s polnim delovnim učinkom in brez škode za njegovo zdravje od prvega delovnega dne pa do konca delovne dobe.
Pojem varnosti in zdravja pri delu že po svoji vsebini in namenu obsega pravice in obveznosti delodajalcev in delavcev, da v skladu z zakonom in drugimi predpisi ter ob določanju in upoštevanju varnostnih ukrepov, s katerimi se obvladujejo oziroma preprečujejo nevarnosti in škodljivosti pri delu, zagotavljajo takšno raven varnosti in zdravja pri delu, ki glede na naravo dela zagotavlja delavcu največjo možno mero zdravstvene in psihofizične varnosti.
Hkrati s tem je delodajalec dolžan prilagajati svoje ukrepe za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu spremenjenim okoliščinam, stalno izboljševati obstoječe stanje oziroma stopnjo varnosti in zdravja pri delu. Več ...
Dokazila
Primer izjave o varnosti z ocenjevanjem tveganja
Pravne podlage
- Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1)
- Zakon o gostinstvu (ZGos)
- Pravilnik o prijavah na področju varnosti in zdravja pri delu
- Pravilnik o stalnem strokovnem izpopolnjevanju in usposabljanju na področju varnosti in zdravja pri delu
Skrbnik zakonodaje
Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
Štukljeva cesta 44
1000 Ljubljana -
Zahteve glede varnosti živil:
Varno živilo je tisto živilo, ki ob predvideni uporabi ne predstavlja tveganja za zdravje potrošnika. Živila, ki niso varna, se ne smejo dajati v promet. Živilo ni varno, če je škodljivo za zdravje ali neustrezno za prehrano ljudi.
Varno živilo je:
- pridelano, predelano, dano v promet v skladu z načeli higiene živil,
- sledljivo,
- pravilno označeno,
- predstavljeno na način, ki ne zavaja potrošnikov.
Živilo je varno, če ne vsebuje:
- bioloških dejavnikov tveganja (patogene bakterije, paraziti, virusi),
- kemičnih dejavnikov tveganja (alergenov, ostankov pesticidov, težkih kovin, zdravil, detergentov, nedovoljenih aditivov in drugih strupenih snovi) in
- fizikalnih dejavnikov tveganja (kot so mehanični - trdni delci, kot so: kamenčki, kosti, les, zemlja, steklo, plastika ipd.).
Pri odločanju, ali je neko živilo varno ali ni, se upoštevajo:
- običajni pogoji uporabe živila s strani potrošnika in pri vsaki fazi pridelave, predelave in distribucije ter
- informacije, ki jih je potrošnik prejel, vključno z navedbami na oznaki, ali druge informacije, ki so običajno na voljo potrošniku o preprečevanju posebnih nezaželenih vplivov nekega živila ali skupine živil na zdravje.
Pri odločanju, ali je živilo škodljivo za zdravje, se upoštevajo:
- verjetni takojšnji in/ali kratkoročni in/ali dolgoročni učinki živila na zdravje osebe, ki živilo uživa, pa tudi na poznejše rodove,
- verjetni kumulativni toksični učinki,
- posebna zdravstvena preobčutljivost posebnih skupin potrošnikov, kadar je živilo namenjeno tej skupini.
Zagotavljanje varnosti živil
Za varnost oziroma zdravstveno ustreznost živil je bistven celosten pristop, ki upošteva dejstvo, da je oskrba z živili vezana na živilsko verigo, ki sega od njive do mize. Pomembno je, da je vsak člen v verigi definiran, nadzorovan in obvladovan. Hrana je in bo varna le, če vsakdo, vključen v to živilsko verigo, razume in izpolnjuje svoje odgovornosti.
Za varnost živil so odgovorni:
- nosilci živilskih dejavnosti, ki so neposredno vključeni v živilsko verigo in so dolžni vzpostaviti sistem, s katerim stalno zagotavljajo varnost živil znotraj svoje dejavnosti,
- država, ki je dolžna zagotoviti predpise in sistem uradnega inšpekcijskega nadzora,
- potrošnik, ki glede na končne postopke pri pripravi živil v domači kuhinji predstavlja zadnji člen v živilski verigi.
Ključne obveznosti nosilcev živilske dejavnosti:
- Varnost: Nosilci živilske dejavnosti ne smejo dati v promet nevarne hrane.
- Odgovornost: Nosilci živilske dejavnosti so odgovorni za varnost hrane, ki jo pridelajo, prevažajo, skladiščijo ali prodajajo.
- Sledljivost: Nosilci živilske dejavnosti morajo biti sposobni hitro identificirati vsakega dobavitelja ali prejemnika.
- Preglednost: Nosilci živilske dejavnosti morajo obvestiti pristojne organe, kadar obstaja razlog za sum, da njihova hrana ni skladna in/ali predstavlja tveganje za zdravje ljudi.
- Nujni ukrepi: Nosilci živilske dejavnosti morajo takoj umakniti hrano iz prometa, kadar obstaja razlog za sum, da njihova hrana predstavlja tveganje za zdravje ljudi.
- Preprečevanje: Nosilci živilske dejavnosti morajo ugotoviti in redno preverjati kritične točke v njihovih postopkih ter zagotavljati nadzor teh točk.
- Sodelovanje: Nosilci živilske dejavnosti morajo sodelovati s pristojnimi organi v postopkih za zmanjšanje tveganj.
Dolžnosti nosilca živilske dejavnosti
Nosilec živilske dejavnosti ima glavno odgovornost za proizvodnjo varnih in kakovostnih živil. Dolžan je vzpostaviti sistem notranjega nadzora, s katerim stalno zagotavlja varnost živil znotraj svoje dejavnosti. Notranji nadzor mora biti skladno s predpisi vzpostavljen na osnovah HACCP sistema.
Nosilec živilske dejavnosti mora pri Upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR), registrirati vsak obrat, v katerem izvaja katero koli aktivnost v povezavi z živili, razen prehranskimi dopolnili ali živili za posebne skupine, najpozneje 15 dni pred pričetkom obratovanja. V primeru živilskih obratov prehranskih dopolnil ali živil za posebne skupine je potrebna registracija obrata pri Zdravstvenem inšpektoratu RS.
Nosilec živilske dejavnosti registracijo živilskega obrata opravi tako, da vlogo za registracijo obrata pošlje po pošti ali jo vloži osebno pri krajevno pristojnem območnem uradu UVHVVR. Vloga, več informacij in kontaktni podatki območnih uradov so dostopni na spletni strani: https://www.gov.si/zbirke/storitve/vloga-za-registracijo-zivilskega-obrata/.
Nosilec živilske dejavnosti je dolžan UVHVVR obvestiti o vsaki spremembi najpozneje 15 dni po nastanku spremembe ali po prenehanju opravljanja dejavnosti.
Umik in odpoklic živil
Nosilec živilske dejavnosti mora UVHVVR obveščati o umiku in odpoklicu vseh živil, razen prehranskih dopolnil in živil za posebne skupine, kjer je organ za obveščanje Zdravstveni inšpektorat RS. Obveščanje se izvede z Obrazcem za obveščanje UVHVVR.
UVHVVR se obvešča po telefonu, telefaksu oziroma na elektronski naslov pristojnega območnega urada UVHVVR (kontaktni podatki območnih uradov UVHVVR) in na elektronski naslov rasff.si@gov.si.
Nosilec živilske dejavnosti mora potrošnike o umiku oziroma odpoklicu živila obvestiti na način, da jih informacija doseže. Vsebina odpoklica je opredeljena v Prilogi 1 Uredbe o izvajanju delov določenih uredb Skupnosti glede živil, higiene živil in uradnega nadzora nad živili (Ur. l. RS, št. 72/2010 in 129/20).
Pravne podlage
- Uredba (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2002 o določitvi splošnih načel in zahtevah živilske zakonodaje, ustanovitvi Evropske agencije za varnost hrane in postopkih, ki zadevajo varnost hrane (2002/178)
- Uredba (ES) št. 852/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o higieni živil (UL L Evropske Unije št. 139 z dne 30. 4. 2004
- Uredba (ES) št. 853/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o posebnih higienskih pravilih za živila živalskega izvora (2004/853)
- Uredba (EU) 2017/625 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2017 o izvajanju uradnega nadzora in drugih uradnih dejavnosti, da se zagotovi uporaba zakonodaje o živilih in krmi, pravil o zdravju in dobrobiti živali ter zdravju rastlin in fitofarmacevtskih sredstvih, ter o spremembi uredb (ES) št. 999/2001, (ES) št. 396/2005, (ES) št. 1069/2009, (ES) št. 1107/2009, (EU) št. 1151/2012, (EU) št. 652/2014, (EU) 2016/429 in (EU) 2016/2031 Evropskega parlamenta in Sveta, uredb Sveta (ES) št. 1/2005 in (ES) št. 1099/2009 ter direktiv Sveta 98/58/ES, 1999/74/ES, 2007/43/ES, 2008/119/ES in 2008/120/ES ter razveljavitvi uredb (ES) št. 854/2004 in (ES) št. 882/2004 Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv Sveta 89/608/EGS, 89/662/EGS, 90/425/EGS, 91/496/EGS, 96/23/ES, 96/93/ES in 97/78/ES ter sklepa Sveta 92/438/EGS (Uredba o uradnem nadzoru)Besedilo velja za EGP. (2017/625)
- Uredba o izvajanju delov določenih uredb Skupnosti glede živil, higiene živil in uradnega nadzora nad živili
- Zakon o zdravstveni ustreznosti živil in izdelkov ter snovi, ki prihajajo v stik z živili (ZZUZIS)
- Zakon o gostinstvu (ZGos)
- Pravilnik o registraciji in odobritvi obratov na področju živil
- Pravilnik o določitvi majhnih količin živil, pogojih za njihovo pridelavo ter o določitvi nekaterih odstopanj za obrate na področju živil živalskega izvora
- Pravilnik o zdravstvenih zahtevah za osebe, ki pri delu v proizvodnji in prometu z živili prihajajo v stik z živili
Skrbnik zakonodaje
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
Dunajska 22
1000 Ljubljana- 01 478 90 00
- gp.mkgp@gov.si
- https://www.gov.si/drzavni-organi/ministrstva/ministrstvo-za-kmetijstvo-gozdarstvo-in-prehrano/
Pristojni organ
Uprava Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin
Dunajska cesta 22
1000 Ljubljana
Čezmejno/občasno opravljanje dejavnosti
Pogoji za čezmejno/občasno opravljanje dejavnosti so enaki kot pogoji za ustanovitev.