Določene vsebine se še dopolnjujejo. Hvala za razumevanje.

Za opravljanje gostinske dejavnosti se ne potrebuje začetno dovoljenje, ki preverja izpolnjevanje pogojev. Te pogoje preverja ustrezna inšpekcijska služba.

Objekt, v katerem se izvaja gostilniška dejavnost, mora biti ustrezno označen, imeti mora ustrezno uporabno dovoljenje, upoštevati se morajo minimalni prostorski pogoji, zunanje površine morajo biti ustrezno urejene. Zagotoviti se mora minimalen obseg storitev za določen gostinski obrat, obratovati je treba v rednem obratovalnem času, ki mora biti potrjen s strani občine. Pri izvajanju gostinske dejavnosti se morajo upoštevati omejitve prodaje tobačnih izdelkov in omejitve prodaje in ponujanja alkoholnih pijač.

Samostojni podjetnik posameznik oziroma pravna oseba, ki prodaja tobak, tobačne in povezane izdelke mora pridobiti tudi dovoljenje za prodajo tovrstnih izdelkov za vsak poslovni prostor, v katerem se stalno, občasno ali začasno izdajajo računi za dobave tobaka, tobačnih izdelkov in povezanih izdelkov. Vloga je na voljo na portalu SPOT.

Sem spadajo dejavnosti, ki se običajno opravljajo na obrtni način:

  • dejavnost barov, bifejev, kava barov, točilnic in drugih obratov brez pripravljanja hrane, kjer strežejo gostom s pijačami;
  • dejavnost diskotek in barov, ki poleg pijač nudijo gostom tudi glasbo za ples ali družabni program in imajo za to namenjen ustrezen prostor;
  • točenje pijač na prevoznih sredstvih, če enota deluje samostojno;
  • točenje pijač na stojnicah, kioskih in drugih začasnih objektih.

Te dejavnosti so uvrščene na listo dejavnosti, ki se običajno opravljajo na obrtni način.

Ob registraciji dejavnosti v poslovnem registru se poslovni subjekti, ki opravljajo to dejavnost na obrtni način, po uradni dolžnosti vpišejo tudi v obrtni register pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS).

Brezplačen vpis v obrtni register se opravi na podlagi obvestila, ki ga registrski organ (AJPES) posreduje OZS.

Gostinec lahko brez posebne registracije v svojem gostinskem obratu gostom nudi posamezne izdelke, katerih ponudba je v gostinstvu običajna (tobačni izdelki, spominki, turistične publikacije, slaščice, slane palčke, žvečilni gumi ipd.) in ki zaokrožujejo njegovo ponudbo (suhomesnati izdelki, ustekleničene pijače, kava ipd.).

Velja za naslednje dejavnosti po SKD:

Pogoji

  • Za opravljanje dejavnosti se morate predhodno registrirati in izbrati ustrezno statusno obliko.

  • Objekt, v katerem se namerava opravljati gostinska dejavnost, mora pridobiti uporabno dovoljenje.

    Uporabno dovoljenje se pridobi tako, da se osebno odda vloga na Upravni enoti ali Ministrstvu za infrastrukturo in prostor.

    Pri rekonstrukciji objektov, ki so zavarovani v skladu s predpisi o kulturnih dediščini, se lahko minimalni tehnični pogoji za opravljanje gostinske dejavnosti razlikujejo od predpisanih.

    Soglasje za odstopanje se lahko pridobi v postopku izdaje dovoljenja za gradnjo ali rekonstrukcijo v skladu s predpisi o urejanju prostora in graditvi objektov, pod pogojem, da odstopanje ni takšno, da bi bilo zaradi tega ogroženo zdravje in življenje ljudi.

    Dokazila

    Uporabno dovoljenje: fotokopija

    Pravne podlage

    Skrbnik zakonodaje

    Ministrstvo za infrastrukturo

    Langusova ulica 4
    1535 Ljubljana

    Pristojni organ

    Upravna enota

  • Gostinski obrat mora imeti vidno označeno podjetje in sedež gostinca ter vrsto in ime obrata, nastanitveni obratpa tudi označbo kategorije, v katero je uvrščen.

    Vsi napisi morajo biti v slovenskem jeziku. Poleg slovenskega jezika se lahko uporabljajo tudi ustrezni mednarodni znaki ali napisi v drugih jezikih.

    Vhod v gostinski obrat in napis morata biti v času nočnega obratovanja osvetljena.

    Pravne podlage

    Skrbnik zakonodaje

    Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo

    Kotnikova 5
    1000 Ljubljana

  • Zunanje površine gostinskega obrata so:

    • tisti del funkcionalnega zemljišča objekta ali dela objekta, v katerem je gostinski obrat, ki je namenjen in potreben za redno opravljanje gostinske dejavnosti v gostinskem obratu ter
    • druge zunanje površine, ki so namenjene opravljanju gostinske dejavnosti zunaj gostinskega obrata in na prostem.

    Površine, namenjene dostavi blaga in odvozu odpadkov, morajo biti fizično in vidno ločene od zunanjih površin, namenjenih gostom, in od drugih zunanjih javnih površin (obvezno pri novogradnjah in rekonstrukcijah).

    Gostinski obrat mora imeti urejen dostop do vhoda za goste.

    Gostinski obrat, ki je dosegljiv z motornimi vozili, mora gostom zagotoviti parkiranje osebnih vozil. Za vsakih 10 sedežev ali pet sob mora zagotoviti parkiranje enega osebnega vozila. Izjema je gostinski obrat v naselju, kjer so parkirni prostori urejeni v okviru javnih parkirnih površin (obvezno pri novogradnjah in rekonstrukcijah).

    Gostinski obrat mora imeti urejeno oskrbo s pitno vodo, odvajanje odplak, varstvo pred požarom, priključitev na električno omrežje ter zagotovljeno telefonsko povezavo z javnim telefonskim omrežjem.

    Zunanje površine, ki so namenjene opravljanju gostinske dejavnosti in so z gostinskim obratom neposredno povezane (gostinski vrt ipd.), morajo biti primerno urejene (npr. s peskom ali ploščicami prekrita tla, urejeno odvajanje meteorne vode ipd) ter ograjene ali na drug način ustrezno označene.

    Gostinske dejavnosti na zunanjih površinah se ne smejo opravljati na dostopih, dovozih in delovnih površinah za intervencijska vozila.

    Druge zunanje površine, ki so namenjene opravljanju gostinske dejavnosti zunaj gostinskega obrata, so površine za postavitev premičnih objektov oziroma objektov, sredstev ali naprav, prirejenih v ta namen.

    Pravne podlage

    Skrbnik zakonodaje

    Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo

    Kotnikova 5
    1000 Ljubljana

    Pristojni organ

    Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo Tržni inšpektorat RS

    Parmova 33
    1000 Ljubljana

  • Bar mora imeti:

    Bar lahko nudi le:

    • pijače vseh vrst,
    • tople in hladne napitke,
    • v naprej pripravljene tople in hladne prigrizke, ki se konzumirajo brez jedilnega pribora, ter v naprej pripravljen sladoled.

    Strežba gostom je praviloma pri točilni mizi.

    Bar lahko nudi gostom le posamezne vrste pijač ali napitkov (kava bar, čajnica ipd.).

    Pravne podlage

    Skrbnik zakonodaje

    Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo

    Kotnikova 5
    1000 Ljubljana

  • Gostinec določi obratovalni čas gostinskega obrata samostojno v skladu s svojimi poslovnimi interesi in z upoštevanjem spodnjih določb. Če v okvirju gostinskega obrata obratuje več enot, ki samostojno opravljajo gostinsko dejavnost (npr. hotelska restavracija), gostinec prijavi obratovalni čas tudi za vsako tako enoto.

    Gostinec oziroma kmet določi redni obratovalni obratovalni čas glede na vrsto gostinskega obrata (kmetije):

    • gostinski obrati, ki nudijo gostom nastanitev, in sestavne enote teh obratov (npr. hotelske restavracije) ter kmetije z nastanitvijo med 0. in 24. uro;
    • restavracije, gostilne, kavarne in izletniške kmetije med 6. in 2. uro naslednjega dne;
    • slaščičarne, okrepčevalnice, bari, vinotoči in osmice med 6. in 24. uro;
    • obrati za pripravo in dostavo jedi med 0. in 24. uro oziroma glede na naročila;
    • gostinski obrati v sklopu igralnic in igralnih salonov med 0. in 24. uro oziroma v času njihovega obratovanja.

    Gostinski obrati, ki gostom nudijo le jedi in pijačo, in so v stavbah s stanovanji ali v objektih na območju stanovanj ter izletniške kmetije na teh območjih smejo obratovati le med 6. in 22. uro. To velja tudi za tiste enote nastanitvenih gostinskih obratov, ki svojo dejavnost opravljajo zunaj zaprtih prostorov (gostinski vrtovi, hotelske terase ipd.).

    Če gostinski obrat oziroma kmetija opravlja gostinsko dejavnost izven obratovalnega časa, se šteje, da obratuje v podaljšanem obratovalnem času. Gostinec oziroma kmet lahko obratuje v podaljšanem obratovalnem času, če za to pridobi pisno soglasje gostinsko pristojnega organa občine.

    Gostinec mora razpored obratovalnega časa za svoj gostinski obrat prijaviti za gostinstvo pristojnem organu občine 15 dni pred:

    • začetkom novega koledarskega leta na naslednje koledarsko leto (če pride do sprememb osnovnih podatkov o gostinskem obratu oziroma kmetiji),
    • začetkom obratovanja,
    • spremembo obratovalnega časa.

    Obratovalni čas prijavi na obrazcu za prijavo obratovalnega časa gostinskega obrata (kmetije), ki ga ima posamezna občina. Za gostinstvo pristojni organ občine vlogo potrdi, nato pa potrjen obrazec najkasneje v 15 dneh vrne gostincu ali kmetu, eno kopijo zadrži za svojo evidenco, drugo pa posreduje območni enoti pristojnega tržnega inšpektorskega organa.

    Razpored obratovalnega časa mora biti objavljen na vidnem mestu ob vhodu v gostinski obrat. Na enak način mora biti objavljeno obvestilo o začasnem zaprtju gostinskega obrata (ob načrtovanem zaprtju najmanj sedem dni pred tem). Potrjen razpored obratovalnega časa mora gostinec hraniti v gostinskem obratu, tako da je dostopen inšpekcijskemu organu.

    Dokazila

    S strani za gostinstvo pristojnega organa občine potrjen razpored obratovalnega časa, ki ga mora gostinec hraniti v gostinskem obratu, tako da je dostopen inšpekcijskemu organu.

    Pravne podlage

    Skrbnik zakonodaje

    Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo

    Kotnikova 5
    1000 Ljubljana

  • Cene gostinskih storitev morajo biti čitljivo izpisane v obliki cenika na vidnem mestu oziroma navedene na jedilnem listu in ceniku pijač, ki morata biti gostom na razpolago v vseh prostorih in na prostem, kjer se nudijo gostinske storitve.

    V ceniku pijač morajo biti označene vrsta, količina in cena pijače (z izjemo napitkov, kjer se količina meri s porcijo), na jedilnem listu vrsta in cena jedi, pri nesestavljenih jedeh pa tudi količina.

    Dokazila

    Cenik oziroma jedilni list in cenik pijač.

    Pravne podlage

    Skrbnik zakonodaje

    Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo

    Kotnikova 5
    1000 Ljubljana

    Pristojni organ

    Občina

  • Živila, ki vsebujejo alkohol, morajo imeti na embalaži označeno vsebnost alkohola in opozorilo, da živilo ni primerno za otroke. 

    Prodaja in ponudba alkoholnih pijač in pijač, ki so jim dodane alkoholne pijače, je prepovedana:

    • osebam, mlajšim od 18 let;
    • osebam, za katere je mogoče upravičeno domnevati, da jih bodo posredovale osebam, mlajšim od 18 let;
    • osebam, ki kažejo očitne znake opitosti od alkohola;
    • osebam, za katere je mogoče upravičeno domnevati, da jih bodo posredovale osebam, ki kažejo očitne znake opitosti od alkohola;
    • iz avtomatskih samopostrežnih naprav.

    Prodajalec oziroma ponudnik sme od vsake osebe, za katero domneva, da je mlajša od 18 let, zahtevati, da izkaže svojo starost z osebno izkaznico ali drugo javno listino. Če oseba to odkloni, ji ne sme prodati oziroma ponuditi alkoholnih pijač.

    Prodaja alkoholnih pijač je prepovedana med 21. uro in 7. uro, razen v gostinskih obratih, kjer je dovoljena prodaja alkoholnih pijač do konca njihovega obratovalnega časa. V gostinskih obratih je prepovedana prodaja žganih pijač od začetka delovnega obratovalnega časa do 10. ure dopoldne. Prepoved prodaje vključuje tudi dodajanje žganih pijač brezalkoholnim pijačam in drugim napitkom.

    Prepoved prodaje alkoholnih pijač in časovna omejitev prodaje alkoholnih pijač morata biti objavljeni na vidnem mestu v vseh prostorih, kjer se prodajajo alkoholne pijače.

    Prodaja oziroma ponudba alkoholnih pijač je prepovedana:

    • v stavbah in na pripadajočih funkcionalnih zemljiščih, kjer se opravljajo dejavnost vzgoje, izobraževanja in zdravstvena dejavnost;
    • v športnih objektih, v katerih poteka športna prireditev, eno uro pred začetkom in med športno prireditvijo in
    • med delovnim časom na delovnem mestu.

    Prodajalci alkoholnih pijač morajo imeti v prodaji vsaj dve različni vrsti brezalkoholnih pijač, ki sta cenovno enaki ali cenejši od najcenejše alkoholne pijače.

    Pravne podlage

    Skrbnik zakonodaje

    Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti

    Štukljeva cesta 44
    1000 Ljubljana

  • Prepovedana je proizvodnja in prodaja cigaret, ki na embalaži nimajo natisnjenih podatkov o tem, koliko miligramov katrana, nikotina in ogljikovega  monoksida vsebuje posamezna cigareta. Ti podatki morajo obsegati najmanj 10% površine bočne strani embalaže.

    Prepovedana je prodaja tobačnih izdelkov:

    • osebam mlajšim od 18 let. Tobačne izdelke ne smejo prodajati osebe, mlajše od 18 let;
    • iz avtomatskih naprav;
    • posameznih cigaret oziroma tobačnih izdelkov izven izvirne embalaže proizvajalca;
    • tobaka za oralno uporabo.

    Prepoved prodaje tobačnih izdelkov osebam, mlajšim od 18 let, mora biti v prodajalni tobačnih izdelkov objavljena na vidnem mestu.

    Prodajalec sme od vsake osebe, ki kupuje tobačne izdelke in za katero domneva, da še ni stara 18 let, zahtevati, da izkaže svojo starost z javno listino. Če oseba to odkloni, ji tobačnega izdelka ne sme prodati.

    Prepovedano je kajenje v vseh zaprtih javnih in delovnih prostorih ter na funkcionalnih zemljiščih prostorov, kjer se opravlja dejavnost vzgoje in izobraževanja.

    Kajenje je dovoljeno:

    • v posebej za kadilce določenih prostorih nastanitvenih objektov in drugih ponudnikih nočitev;
    • v domovih za ostarele in zaporih v prostorih, ki niso namenjeni skupni rabi, kadar v njih bivajo samo kadilci;
    • v posebej za kadilce določenih prostorih v psihiatričnih bolnišnicah in v posebej za kadilce določenih prostorih drugih izvajalcev zdravstvene obravnave duševnih bolnikov;
    • v kadilnicah.

    Kadilnice niso dovoljene v prostorih, kjer se opravlja zdravstvena in vzgojno-izobraževalna dejavnost.

    Kadilnica mora izpolnjevati naslednje pogoje:

    • prostor mora biti urejen tako, da iz njega ni mogoč pretok s tobačnim dimom onesnaženega zraka v drug prostor;
    • prostor ne sme biti namenjen prehodu v druge prostore in ne sme presegati več kot 20 % skupne površine javnega in/ali delovnega prostora;
    • prostor mora biti namenjen izključno kajenju, strežba v prostorih ni dovoljena;
    • v prostoru se ne smeta uživati hrana in pijača.

    Pravne podlage

    Skrbnik zakonodaje

    Ministrstvo za zdravje

    Štefanova ulica 5
    1000 Ljubljana

    Pristojni organ

    Ministrstvo za zdravje, Zdravstveni inšpektorat Republike Slovenije

    Parmova 33
    1000 Ljubljana

  • Samostojni podjetnik posameznik oziroma pravna oseba, ki prodaja tobak, tobačne in povezane izdelke mora pridobiti dovoljenje za prodajo tovrstnih izdelkov za vsak poslovni prostor, v katerem se stalno, občasno ali začasno izdajajo računi za dobave tobaka, tobačnih izdelkov in povezanih izdelkov. Vlogo se lahko odda le elektronsko prek portala SPOT.

    Definicije posameznih izdelkov

    Definicije posameznih izdelkov za katere je potrebno dovoljenje za prodajo, so navedene v 3. členu Zakona o omejevanju uporabe tobačnih in povezanih izdelkov (UL RS, št. 9/17 in 29/17):

    1. Tobak so tobačni listi in drugi naravno predelani ali nepredelani deli rastline tobaka, vključno z ekspandiranim in rekonstituiranim tobakom:

    • Tobak za pipo je tobak, pri uporabi katerega poteka postopek zgorevanja in je namenjen izključno uporabi v pipi.
    • Tobak za zvijanje je rezani tobak, ki je dodatno opredeljen v tretjem odstavku 84. člena Zakona o trošarinah.

    2. Tobačni izdelki so izdelki, ki se lahko uporabijo in so izdelani, čeprav samo delno, iz tobaka, ki je gensko spremenjen ali ne:

    • Tobak za njuhanje je brezdimni tobačni izdelek, ki se vnaša skozi nos.
    • Tobak za vodno pipo je tobačni izdelek, ki ga je mogoče uporabljati z vodno pipo. Za namene tega zakona se šteje, da je tobak za vodno pipo tobačni izdelek za kajenje. Če je izdelek mogoče uporabljati za kajenje z vodno pipo in kot tobak za zvijanje, se šteje za tobak za zvijanje.
    • Tobak za žvečenje je brezdimni tobačni izdelek, ki je namenjen izključno žvečenju. Brezdimni tobačni izdelek je tobačni izdelek, ki ne vključuje postopka zgorevanja, vključno s tobakom za žvečenje, tobakom za njuhanje in tobakom za oralno uporabo.

    3. Povezani izdelki so elektronske cigarete in elektronske cigarete brez nikotina, zeliščni izdelki za kajenje in novi tobačni izdelki:

    • Zeliščni izdelek za kajenje je izdelek na osnovi rastlin, zelišč ali sadja, ki ne vsebuje tobaka, pri uporabi katerega poteka postopek zgorevanja.
    • Elektronska cigareta je izdelek, ki se lahko uporablja za dovajanje nikotina skozi ustnik, ali kateri koli sestavni del tega izdelka, vključno s polnilom, rezervoarjem in napravo brez polnila ali rezervoarja. Elektronske cigarete so lahko take, da se po uporabi zavržejo, se ponovno napolnijo z uporabo posodice za ponovno polnjenje in rezervoarja, ali pa se napolnijo s polnili za enkratno uporabo.  Posodica za ponovno polnjenje je embalaža, ki vsebuje tekočino z nikotinom, ki se lahko uporablja za ponovno polnjenje elektronskih cigaret.
    • Novi tobačni izdelek je tobačni izdelek, ki ne spada v nobeno od naslednjih kategorij:
      • cigarete, tobak za zvijanje, tobak za pipo, tobak za vodno pipo, cigare, cigarilosi, tobak za žvečenje, tobak za njuhanje ali tobak za oralno uporabo in
      • je bil dan na trg po 19. maju 2014.

    Podrobneje

Čezmejno/občasno opravljanje dejavnosti

Dejavnost lahko v Sloveniji opravljate čezmejno ali občasno. Pred prvim opravljanjem oddajte pisno prijavo pri pristojnem organu.
Zadnja sprememba:
21. 1. 2021