Trgovina na debelo z urami in nakitom

Urad RS za meroslovje izda dobavitelju na podlagi zahteve odločbo o znaku dobavitelja. Na podlagi te odločbe je dobavitelj dolžan predložiti žig z znakom dobavitelja zaradi evidence odtiska.

Zahteva za določitev znaka dobavitelja vsebuje poleg splošnih podatkov tudi navedbo načina ugotavljanja skladnosti svojih izdelkov ter podatke o poslovnih prostorih, kjer se izdelki označujejo ali hranijo za promet in o poslovnih prostorih, kjer se izdelki dajejo v promet.

Podrobneje

Če so oznake na izdelkih (znak dobavitelja in znak čistine) ustrezni, se pristopi k označitvi izdelkov z oznako skladnosti. Skladnost izdelkov s predpisanimi tehničnimi zahtevami potrdi Urad RS za meroslovje oziroma imenovana oseba s strani urada z oznako skladnosti.

V označitev z oznako skladnosti se predložijo le končni izdelki. Na zahtevo dobavitelja se lahko izdelki označijo tudi v delovnih prostorih dobavitelja.

Oznake skladnosti imajo obliko ščita, na katerem so kemijska oznaka za plemenito kovino, oznaka SI in številka območne enote urada.

Dobavitelj je dolžan zagotoviti skladnost izdelkov s predložitvijo izdelkov uradu v preskus in označitev z oznako skladnosti ali z vzdrževanjem predpisane tehnične dokumentacije (t. i. samodeklaranti).

1. Samodeklarat mora vzdrževati tehnično dokumentacijo z naslednjimi poglavji:

• proizvodni proces,
• vhodna in izhodna kontrola proizvodnega procesa – preskušanje izdelkov,
• označevanje izdelkov,
• korektivni in preventivni ukrepi,
• vodenje dokumentacije in hranjenje zapisov,
• poročila.

Tehnično dokumentacijo mora vzdrževati tako samodeklarant, ki je izdelovalec izdelkov iz plemenitih kovin, kot samodeklarant, ki je uvoznik izdelkov iz plemenitih kovin.

Dobavitelj je dolžan po opravljenih preskusih sam označiti izdelke z oznako skladnosti "S" na predpisanem mestu.

2. Preskus in označitev izdelkov z oznako skladnosti izvaja Urad za meroslovje.

Dobavitelj mora vložiti zahtevo za preskus in označitev izdelkov iz plemenitih kovin z oznako skladnosti, v kateri navede število izdelkov, njihovo skupno maso in čistino zlitine.

Če laboratorij pri preskusu ugotovi, da ima predloženi izdelek standardno stopnjo čistine, ki je označena na izdelku in izpolnjuje druge predpisane tehnične zadeve, ga označi z oznako skladnosti. Če izdelek pri preskusu ne dosega skladnosti na izdelku označene standardne stopnje čistine ali da ne izpolnjuje drugih predpisanih tehničnih zahtev, laboratorij Urada zavrne zahtevo za označitev z oznako skladnosti. Na pisno zahtevo dobavitelja se ponovni preskus izdelka opravi v drugem akreditiranem laboratoriju. Ugotovitve ponovnega preskusa so dokončne.

3. CCM oznaka

Na željo dobavitelja lahko Urad RS za meroslovje preskušene izdelke dodatno (poleg oznake z državnim žigom) označi še s CCM oznako. Omenjena oznaka predstavlja najvišjo stopnjo zagotavljanja kakovosti preskušanja izdelkov iz plemenitih kovin in omogoča neovirano prodajo slovenskih izdelkov na mednarodnem trgu. Prav tako velja tudi, da izdelkov, ki so bili označeni s CCM oznako v katerikoli drugi državi članici Konvencije o preskušanju in označevanju izdelkov iz plemenitih kovin, v Sloveniji ni treba dodatno preskušati in se lahko dajo neposredno v promet.

V RS veljajo oznake skladnosti, če so bili izdani v skladu z mednarodnimi pogodbami, ki jih je ratificirala RS.

Pravne podlage

• Zakon o izdelkih iz plemenitih kovin (ZIPleK)
• Pravilnik o podrobnejši vsebini tehnične dokumentacije, ki jo izdelajo in vzdržujejo dobavitelji izdelkov iz plemenitih kovin pri samostojnem zagotavljanju skladnosti izdelkov s predpisi
• Odredba o oblikah oznak skladnosti in znakov za označevanje čistine ter o načinu označevanja čistine na izdelkih iz plemenitih kovin
• Navodilo o načinu označevanja izdelkov iz plemenitih kovin

Z znakom za označevanje čistine (v nadaljevanju: znak čistine) se potrjuje, da ima izdelek iz plemenite kovine eno od standardnih stopenj čistine.

Znak čistine na izdelkih iz plemenitih kovin je sestavljen iz kombinacije treh številk, ki so lahko vtisnjene v okvir z merami 0,8 mm × 1,25 mm.

Znak čistine mora biti vtisnjen poleg znaka dobavitelja. Na izdelek je dovoljeno vtisniti samo en znak za označevanje čistine.

Pravne podlage

• Zakon o izdelkih iz plemenitih kovin (ZIPleK)
• Odredba o oblikah oznak skladnosti in znakov za označevanje čistine ter o načinu označevanja čistine na izdelkih iz plemenitih kovin

Izdelki, kot so nakit, zlatarjevo, urarjevo ali srebrarjevo blago ali drugi izdelki, izdelani v celoti ali delno iz plemenitih kovin oziroma njihovih zlitin, morajo biti v prodajalnah ločeni od drugega blaga.

V prostorih, kjer se izdelki prodajajo, morajo biti na vidnem mestu obešene slikovne podobe oznak skladnosti in preglednica standardnih stopenj čistine plemenitih kovin.

Kupec mora imeti na voljo povečevalno steklo, s katerim je mogoče oznake na izdelku jasno videti in razločiti.

Pravne podlage

• Zakon o izdelkih iz plemenitih kovin (ZIPleK)

Dobavitelj, ki sam zagotavlja skladnost izdelkov iz plemenitih kovin s predpisi (samodeklarant), je dolžan poravnati letni strošek preverjanja po tarifi letnih stroškov za preverjanje.

Letni stroški preverjanja in s tem povezano število pregledov so odvisni od obsega letne proizvodnje in uvoza izdelkov posameznega dobavitelja. Letni strošek preverjanja se določi za tekoče koledarsko leto glede na celotno količino vseh izdelkov, ki jih je dobavitelj izdelal in uvozil v preteklem koledarskem letu. V primeru, da je dobavitelj hkrati izdelovalec in uvoznik, se letni strošek preverjanja določi glede na dejavnost, ki je prevladujoča.

Preverjanje se opravi najmanj enkrat na leto. Preverja se sistem zagotavljanja skladnosti izdelkov, tehnično dokumentacijo in skladnost izdelkov v tehnični dokumentaciji.

Letni strošek preverjanja dobavitelj plača sam. Prvič strošek poravna pred izdajo odločbe o znaku dobavitelja. Pozneje je treba strošek poravnati vsakič po preteku enega leta od dneva zadnjega plačila. Rok je 15 dni od izstavitve računa.

Pravne podlage

• Uredba o stroških ugotavljanja in potrjevanja skladnosti izdelkov iz plemenitih kovin

Za posebej urejen prostor v trgovini na debelo se štejeta:

• skladišče in
• veletržnica.

Skladišče za opravljanje trgovine na debelo je namenjeno prodajanju in skladiščenju blaga. Razporeditev opreme v skladišču mora zagotoviti varno gibanje kupcev in zaposlenih ter varno ravnanje z blagom.

• Minimalna oprema:
  • tehtnica za tehtanje nepredpakiranega blaga mora biti v prodajnem prostoru na oddelku, v katerem se prodaja nepakirano blago, ki se tehta. Tehtnica mora biti skladna z meroslovnimi predpisi ter primerna za količino in vrsto blaga, ki se prodaja. Če se blago tehta skupaj z embalažo (razen delikatesnega papirja, folije in vrečk), mora imeti tehtnica vključeno funkcijo tariranja, ki mora omogočati, da se pri določitvi cene upošteva le dejanska masa blaga. Če te funkcije nima, mora prodajalec maso embalaže odšteti od skupne mase in pri določitvi cene upoštevati le dejansko maso.

• Zunanjost prodajalne:
  • prodajalna mora imeti urejen in neoviran dostop do vhoda, 
  • na njeni zunanji strani mora biti na vidnem mestu napis z navedbo firme in sedeža trgovca ter morebitnim imenom prodajalne, 
  • pri vhodu vanjo mora biti na vidnem mestu urnik njenega obratovalnega časa, 
  • če se opravlja trgovska dejavnost tudi na ustrezno urejenem prostoru ob prodajalni, mora biti na tem prostoru zagotovljeno neovirano gibanje,

Veletržnica je posebej urejen prostor, na katerem se trguje na debelo v izvirno pakiranih enotah (zaboji, palete, zabojniki in podobno). Razporeditev opreme na veletržnici mora zagotoviti varno gibanje kupcev in zaposlenih ter varno ravnanje z blagom.

• Minimalna oprema:
  • tehtnica za tehtanje nepredpakiranega blaga mora biti v prodajnem prostoru na oddelku, v katerem se prodaja nepakirano blago, ki se tehta. Tehtnica mora biti skladna z meroslovnimi predpisi ter primerna za količino in vrsto blaga, ki se prodaja. Če se blago tehta skupaj z embalažo (razen delikatesnega papirja, folije in vrečk), mora imeti tehtnica vključeno funkcijo tariranja, ki mora omogočati, da se pri določitvi cene upošteva le dejanska masa blaga. Če te funkcije nima, mora prodajalec maso embalaže odšteti od skupne mase blaga in pri določitvi cene upoštevati le dejansko maso.

• Zunanjost prodajalne:
  • prodajalna mora imeti urejen in neoviran dostop do vhoda.
  • na njeni zunanji strani mora biti na vidnem mestu napis z navedbo firme in sedeža trgovca ter morebitnim imenom prodajalne.
  • pri vhodu vanjo mora biti na vidnem mestu urnik njenega obratovalnega časa.
  • če se opravlja trgovska dejavnost tudi na ustrezno urejenem prostoru ob prodajalni, mora biti na tem prostoru zagotovljeno neovirano gibanje.

Pravne podlage

• Pravilnik o minimalnih tehničnih pogojih za opravljanje trgovinske dejavnosti

Trgovec mora zagotoviti evidentiranje poslovnih dogodkov v zvezi s stanjem blaga v skladu s slovenskimi računovodskimi standardi ali mednarodnimi standardi računovodskega poročanja.

Na prodajnem mestu mora zagotoviti pristojnim inšpekcijskim organom naslednje podatke o stanju blaga:

• število in datum prevzemnega dokumenta,
• ime dobavitelja, 
• številko in datum dobaviteljevega dokumenta, 
• ime, mersko enoto in količino blaga, 
• prodajno ceno blaga, 
• podatke o spremembi prodajne cene blaga.

Pravne podlage

• Zakon o trgovini (ZT-1)

Trgovec določi obratovalni čas prodajalne v skladu s svojo poslovno odločitvijo in ob upoštevanju potreb potrošnikov. Prodajalna mora delovati skladno z urnikom svojega obratovalnega časa.

Trgovec mora pri določitvi obratovalnega časa upoštevati število zaposlenih delavcev v prodajalni ter njihove pravice, obveznosti in odgovornosti iz delovnega razmerja, določene z zakonom, ki ureja delovna razmerja, in kolektivno pogodbo iz dejavnosti trgovine Slovenije, zlasti določbe, ki se nanašajo na ureditev delovnega časa, odmorov, počitkov in dodatkov, ki izhajajo iz razporeditve za delavce manj ugodnega delovnega časa.

Trgovec ne sme določiti obratovalnega časa prodajaln ob nedeljah in z zakonom določenih dela prostih dnevih.

Izjeme so prodajalne s površino prodajnega prostora do 200 kvadratnih metrov na bencinskih servisih, mejnih prehodih, pristaniščih, namenjenih za javni promet, letališčih, železniških in avtobusnih postajah in v bolnišnicah.

Med izjeme sodijo tudi prodajalne s površino prodajnega prostora do 200 kvadratnih metrov, če delo ob nedeljah in z zakonom določenih dela prostih dnevih v svojih prodajalnah opravlja izključno oseba, ki je kot samostojni podjetnik posameznik nosilec trgovinske dejavnosti oziroma njegov prokurist ali zakoniti zastopnik oziroma prokurist pravne osebe, ki opravlja trgovinsko dejavnost.

Delo ob nedeljah in z zakonom določenih dela prostih dnevih skupaj s samostojnim podjetnikom posameznikom nosilcem trgovinske dejavnosti oziroma njegovim prokuristom ali zakonitim zastopnikom oziroma prokuristom pravne osebe, ki opravlja trgovinsko dejavnost, opravlja tudi oseba, ki lahko opravlja začasno ali občasno delo dijaka in študenta v skladu z zakonom, ki ureja zaposlovanje in zavarovanje za primer brezposelnosti, ter oseba, ki lahko opravlja začasno ali občasno delo v skladu z zakonom, ki ureja trg dela.

Dokazila

Na vidnem mestu pri vhodu v prodajalno objavljen urnik obratovalnega časa prodajalne.

Pravne podlage

• Zakon o trgovini (ZT-1)

Za opravljanje dejavnosti se morate predhodno registrirati in izbrati ustrezno statusno obliko.

Neavtomatske tehtnice, ki se uporabljajo za merjenje na področjih:

• varovanja zdravja ljudi in živali,
• varstva okolja in splošne tehnične varnosti,
• prometa blaga in storitev in
• postopkov pred upravnimi in pravosodnimi organi,

morajo ves čas svoje uporabe izpolnjevati meroslovne zahteve, ki so potrjene s prvo in redno overitvijo.

Redno overitev je obvezna za merila, ki so v uporabi, in za merila, ki se hranijo za uporabo. Opravi se v predpisanih rokih.

Izredna overitev je obvezna za merila, ki so bila zaradi predelave, okvare ali drugih tehničnih pomanjkljivosti izključena iz uporabe. Z izredno overitvijo se ugotovi, ali je merilo še skladno z meroslovnimi zahtevami. Izredno overitev zagotovi imetnik merila.

Overitve meril v Republiki Sloveniji izvaja Urad za meroslovje in pravne osebe ali samostojni podjetniki posamezniki, ki jim Urad izda odločbo o imenovanju za izvajanje rednih ali izrednih overitev.

Dokazila

Overitvena oznaka na merilu

Pravne podlage

• Zakon o meroslovju (ZMer-1)
• Pravilnik o meroslovnih zahtevah za neavtomatske tehtnice