Določene vsebine se še dopolnjujejo. Hvala za razumevanje.

Trgovina na drobno z nevarnimi kemikalijami

Trgovinska dejavnost se opravlja v prodajnih objektih ali zunaj njih, skladno s predpisanimi pogoji.

Za opravljanje trgovinske dejavnosti morajo biti izpolnjeni minimalni tehnični pogoji, ki se nanašajo na:

  • prostor, opremo in naprave v prodajalni,
  • zunanjost prodajalne,
  • način, opremo in naprave za prodajo blaga zunaj prodajaln,
  • način, opremo in naprave na posebej urejenem prostoru v trgovini na debelo.

Nevarne kemikalije so snovi ali zmesi, ki ustrezajo kriterijem za fizikalne nevarnosti, nevarnosti za zdravje ali nevarnosti za okolje, opredeljene v Prilogi I Uredbe (ES) št. 1272/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o razvrščanju, označevanju in pakiranju snovi ter zmesi, o spremembi in razveljavitvi direktiv 67/548/EGS in 1999/45/ES ter spremembi Uredbe (ES) št. 1907/2006 (UL L št. 353 z dne 31. 12. 2008, str. 1).

Pravne in fizične osebe, ki v Republiki Sloveniji opravljajo promet z nevarnimi kemikalijami, morajo izpolnjevati predpisane pogoje in imeti dovoljenje za opravljanje dejavnosti prometa z nevarnimi kemikalijami.

Dovoljenja za opravljanje dejavnosti prometa ni potrebno pridobiti pravnim in fizičnim osebam, ki opravljajo promet na drobno z nevarnimi kemikalijami kot predmeti splošne rabe, ki so v skladu z Uredbo 1272/2008/ES razvrščene kot:

  • vnetljivi plini, kategorije nevarnosti 1,
  • vnetljivi aerosoli, kategorije nevarnosti 1 in 2,
  • vnetljive tekočine, kategorije nevarnosti 1 in 2,
  • vnetljive trdne snovi, kategorije nevarnosti 1, 2 in 3,
  • piroforne tekočine ali trdne snovi, kategorije nevarnosti 1,
  • kemikalije, ki v stiku z vodo sproščajo vnetljive pline, kategorije nevarnosti 1, 2 in 3,
  • samoreaktivne kemikalije vrste B, C, D, E in F,
  • kemikalije, ki povzročajo preobčutljivost kože, kategorije nevarnosti 1 in 2,
  • kemikalije, ki dražijo oči, kategorije nevarnosti 1 in 2,
  • kemikalije, ki dražijo dihalne poti,
  • specifično strupene za posamezne organe pri enkratni izpostavljenosti, kategorije nevarnosti 3,
  • kemikalije, ki imajo narkotične učinke,
  • nevarne za vodno okolje, kategorija akutne nevarnosti 1,
  • nevarne za vodno okolje, kategorija kronične nevarnosti 1 in 2,
  • nevarne za ozonski plašč,

razen če drug zakon prometa s temi kemikalijami ne ureja drugače.

Poleg spodaj navedenih pogojev glejte tudi pogoje za dejavnost Proizvodnja drugih kemičnih izdelkov.

 

Pogoji

  • Pravne in fizične osebe, ki v Republiki Sloveniji opravljajo promet z nevarnimi kemikalijami, morajo imeti dovoljenje za opravljanje dejavnosti prometa z nevarnimi kemikalijami.

    Dovoljenje se izda na podlagi vloge in predloženih dokazil o izpolnjevanju pogojev. 

    Organ, pristojen za kemikalije, vodi seznam pravnih in fizičnih oseb, ki imajo pridobljeno dovoljenje za promet z nevarnimi kemikalijami.

    Vlogo lahko predlagatelji pošljejo v elektronski obliki na e-naslov gp-ursk.mz@gov.si.

    Na podlagi tarifne številke 1 se plača upravna taksa za vsako vlogo in za vsako dopolnitev vloge za izdajo dovoljenja 4,50 EUR. 

    Upravna taksa za vlogo se plača na podračun 01100-1000315637 sklic 11 27154-7111002-07293. 

    Za izdajo dovoljenja za opravljanje dejavnosti prometa se na podlagi tarifne številke 46, 1. točka odmeri taksa v višini 236 EUR. 

    Taksa se nakaže na podračun št. 01100-1000349781 model 11 sklic 27154-7111223. Taksa se lahko odmeri tudi po pregledu popolne vloge. 

    Potrdilo o plačani upravni taksi priložite vlogi.

    V primeru oddaje elektronske vloge ni treba plačati upravne takse za vlogo v višini 4,50 eura.

    Dejavnost prometa za nevarnimi kemikalijami lahko opravljajo pravne in fizične osebe, ki organu, pristojnemu za kemikalije, izkažejo:

    • da imajo sedež v Republiki Sloveniji ali kateri od držav članic Evropske unije, pri čemer pa morajo imeti slednje v Republiki Sloveniji podružnico oziroma fizično ali pravno osebo, pooblaščeno za delovanje v njihovem imenu in za njihov račun;
    •  da imajo glede na vrsto in obseg dejavnosti zaposlene strokovno usposobljene osebe z znanjem, ki omogoča izvajanje obveznosti in izpolnjevanje zahtev v skladu s tem zakonom;
    • da izvajajo posebne tehnične ali organizacijske ukrepe za promet z nevarnimi kemikalijami, njihovo proizvodnjo, skladiščenje ali uporabo, ki so potrebni za varovanje zdravja ljudi in okolja;
    • da izpolnjujejo zahteve glede objektov ter zahteve glede razporejanja in varovanja posameznih skupin kemikalij;
    • da jim ni bilo odvzeto dovoljenje za opravljanje dejavnosti na podlagi pravnomočne sodbe sodišča, iz katere je razvidno, da je imetnik dovoljenja, ki je fizična oseba, namenoma, zaradi koristi zlorabil dovoljenje za proizvodnjo ali promet posebnih skupin kemikalij, ki jih urejata zakon o strateškem blagu posebnega pomena za varnost in zdravje in zakon o predhodnih sestavinah za prepovedane droge.

    Opis postopka izdaje dovoljenj

    Podrobneje

  • Pravne in fizične osebe, ki v Republiki Sloveniji opravljajo promet z nevarnimi kemikalijami, morajo imeti dovoljenje za opravljanje dejavnosti prometa z nevarnimi kemikalijami.

    Dovoljenje se izda na podlagi vloge in predloženih dokazil o izpolnjevanju pogojev.  

    Enkratno dovoljenje se lahko izda za enkratno opravljanje dejavnosti prometa z nevarnimi kemikalijami za omejene količine nevarne kemikalije, namenjene omejenemu številu poklicnih končnih uporabnikov za točno določen namen uporabe, če je količina take kemikalije obrazložena in v skladu z namenom predvidene uporabe. Če je predlagatelj pravna ali fizična oseba, ki nima sedeža v Republiki Sloveniji, se izpolni II. točka obrazca tudi za podružnico ali pooblaščenca. 

    Enkratnega dovoljenja ni mogoče pridobiti za kemikalije, namenjene za splošno uporabo.

    Organ, pristojen za kemikalije, vodi seznam pravnih in fizičnih oseb, ki imajo pridobljeno dovoljenje za promet z nevarnimi kemikalijami.

    Vlogo lahko predlagatelji pošljejo v elektronski obliki na e-naslov gp-ursk.mz@gov.si.

    V primeru oddaje elektronske vloge ni treba plačati upravne takse za vlogo v višini 4,54 eurov.

    Dejavnost prometa z nevarnimi kemikalijami lahko opravljajo pravne in fizične osebe, ki organu, pristojnemu za kemikalije, izkažejo:

    • da imajo sedež v Republiki Sloveniji ali kateri od držav članic Evropske unije, pri čemer pa morajo imeti slednje v Republiki Sloveniji podružnico oziroma fizično ali pravno osebo, pooblaščeno za delovanje v njihovem imenu in za njihov račun;
    •  da imajo glede na vrsto in obseg dejavnosti zaposlene strokovno usposobljene osebe z znanjem, ki omogoča izvajanje obveznosti in izpolnjevanje zahtev v skladu s tem zakonom;
    • da izvajajo posebne tehnične ali organizacijske ukrepe za promet z nevarnimi kemikalijami, njihovo proizvodnjo, skladiščenje ali uporabo, ki so potrebni za varovanje zdravja ljudi in okolja;
    • da izpolnjujejo zahteve glede objektov ter zahteve glede razporejanja in varovanja posameznih skupin kemikalij;
    • da jim ni bilo odvzeto dovoljenje za opravljanje dejavnosti na podlagi pravnomočne sodbe sodišča, iz katere je razvidno, da je imetnik dovoljenja, ki je fizična oseba, namenoma, zaradi koristi, zlorabil dovoljenje za proizvodnjo ali promet posebnih skupin kemikalij, ki jih urejata zakon o strateškem blagu posebnega pomena za varnost in zdravje in zakon o predhodnih sestavinah za prepovedane droge.

     Opis postopka izdaje dovoljenj

     

    Podrobneje

  • Pravne in fizične osebe, ki v Republiki Sloveniji uporabljajo nevarne kemikalije, ki so razvrščene kot:

    • akutno strupene (oralno, dermalno, pri vdihavanju), kategorije nevarnosti 1, 2 in 3,
    • mutagene za zarodne celice, kategorije nevarnosti 1A in 1B,
    • rakotvorne, kategorije nevarnosti 1A in 1B,
    • strupene za razmnoževanje, kategorije nevarnosti 1A in 1B,
    • specifično strupene za posamezne organe pri enkratni izpostavljenosti, kategorije nevarnosti 1,
    • specifično strupene za posamezne organe pri ponavljajoči izpostavljenosti, kategorije nevarnosti 1

    morajo imeti dovoljenje za opravljanje dejavnosti uporabe z nevarnimi kemikalijami. 

    Dovoljenje se izda na podlagi vloge in predloženih dokazil o izpolnjevanju pogojev. 

    Organ, pristojen za kemikalije, vodi seznam pravnih in fizičnih oseb, ki imajo pridobljeno dovoljenje za promet z nevarnimi kemikalijami.

    Vlogo lahko predlagatelji pošljejo v elektronski obliki na e-naslov gp-ursk.mz@gov.si.

    Na podlagi tarifne številke 1 se plača upravna taksa za vsako vlogo in za vsako dopolnitev vloge za izdajo dovoljenja 4,50 EUR. 

    Upravna taksa za vlogo se plača na podračun 01100-1000315637 sklic 11 27154-7111002-07293. 

    Za izdajo dovoljenja za opravljanje dejavnosti uporabe se na podlagi tarifne številke 46, 1. točka odmeri taksa v višini 50 EUR. 

    Taksa se nakaže na podračun št. 01100-1000349781 model 11 sklic 27154-7111223. Taksa se lahko odmeri tudi po pregledu popolne vloge. 

    Potrdilo o plačani upravni taksi priložite vlogi.

    V primeru oddaje elektronske vloge ni treba plačati upravne takse za vlogo v višini 4,50 eura.

    Dejavnost uporabe nevarnih kemikalij lahko opravljajo pravne in fizične osebe, ki organu, pristojnemu za kemikalije, izkažejo:

    • da imajo sedež v Republiki Sloveniji ali kateri od držav članic Evropske unije, pri čemer pa morajo imeti slednje v Republiki Sloveniji podružnico oziroma fizično ali pravno osebo, pooblaščeno za delovanje v njihovem imenu in za njihov račun;
    •  da imajo glede na vrsto in obseg dejavnosti zaposlene strokovno usposobljene osebe z znanjem, ki omogoča izvajanje obveznosti in izpolnjevanje zahtev v skladu s tem zakonom;
    • da izvajajo posebne tehnične ali organizacijske ukrepe za promet z nevarnimi kemikalijami, njihovo proizvodnjo, skladiščenje ali uporabo, ki so potrebni za varovanje zdravja ljudi in okolja;
    • da izpolnjujejo zahteve glede objektov ter zahteve glede razporejanja in varovanja posameznih skupin kemikalij;
    • da jim ni bilo odvzeto dovoljenje za opravljanje dejavnosti na podlagi pravnomočne sodbe sodišča, iz katere je razvidno, da je imetnik dovoljenja, ki je fizična oseba, namenoma, zaradi koristi zlorabil dovoljenje za proizvodnjo ali promet posebnih skupin kemikalij, ki jih urejata zakon o strateškem blagu posebnega pomena za varnost in zdravje in zakon o predhodnih sestavinah za prepovedane droge.

     Opis postopka izdaje dovoljenj

    Podrobneje

  • Pravne in fizične osebe, ki izpolnjujejo predpisane pogoje za proizvodnjo, skladiščenje ali opravljanje prometa s kemikalijami in vsi, ki jih uporabljajo ali z njimi ravnajo, morajo zagotavljati kemijsko varnost.

    Pravna in fizična oseba, ki proizvaja ali daje nevarne kemikalije v promet, mora:

    • poskrbeti za navodila za varno uporabo nevarne kemikalije;
    • poskrbeti za oskrbo odpadkov, skladno s predpisi o odpadkih;
    • v skladu s posebnimi predpisi odgovarjati za vsako škodo, ki bi utegnila nastati pri njihovi proizvodnji ali prometu.

    Vsi uporabniki nevarnih kemikalij morajo biti ob nabavi kemikalije opozorjeni na nevarne lastnosti kemikalije, na njihovo zahtevo pa jim morajo biti na voljo ustrezna pojasnila o pravilni uporabi kemikalije, ukrepih za varovanje zdravja in okolja ter o ravnanju z njihovimi ostanki.

     

    Pravne podlage

  • Najpozneje ob prvi prepustitvi kemikalije tretjemu ali ob prvem vnosu kemikalije v Republiko Slovenijo mora zavezanec za vsako nevarno kemikalijo, ki je glede na njene lastnosti razvrščena kot nevarna v skladu z Uredbo 1272/2008/ES pristojnemu organu sporočiti naslednje podatke:

    • splošni podatki zavezanca,
    • trgovsko ime kemikalije,
    • označevanje kemikalije in varnostni list,
    • kemijska sestava.

    Najpozneje do 31. marca v naslednjem letu po prvi prepustitvi nevarne kemikalije tretjemu ali prvem vnosu kemikalije v Republiko Slovenijo mora zavezanec sporočiti pristojnemu organu še naslednje podatke:

    • oznaka po nomenklaturi carinske tarife;
    • ali je kemikalija snov ali zmes;
    • ali se kemikalija proizvaja pri zavezancu ali se vnaša v Republiko Slovenijo;
    • ali je kemikalija delno ali v celoti namenjena splošni uporabi;
    • sektor uporabe kemikalije (NACE);
    • kategorija kemikalije.

    Zavezanec mora najpozneje do 31. marca sporočiti pristojnemu organu   spremembe katerih koli zgoraj navedenih podatkov o kemikaliji v preteklem letu. 

    Zavezanec, ki je umaknil kemikalijo iz prometa na ozemlju Republike Slovenije ali kemikalije ne vnaša več v Republiko Slovenijo, mora to sporočiti pristojnemu organu najpozneje do 31. marca v naslednjem letu in pri tem navesti datum umika ali datum prenehanja vnosa kemikalije. Pristojni organ potrdi izbris s seznama kemikalij. 

    Podatke sporočajo zavezanci z neposrednim vnosom podatkov v spletno aplikacijo ISK.

    Zavezanec mora najkasneje do 31. marca sporočiti pristojnemu organu podatke o proizvodnji in dajanju v promet ter vnosu kemikalij v preteklem letu.

    Pravne podlage

    Pristojni organ

    Ministrstvo za zdravje, Urad Republike Slovenije za kemikalije

    Ajdovščina 4
    1000 Ljubljana

  • Komisija je v letu 2017 izdala Uredbo 2017/542 (gre za novo prilogo VIII uredbe CLP) s katero je omogočila poenotenje postopkov za predložitev informacij o nevarnih zmeseh s strani uvoznikov in nadaljnjih uporabnikov nevarnih zmesi.

    Uredba tako omogoča boljše ukrepanje pri akutnih zastrupitvah ljudi in pripravo preventivnih ukrepov ter izenačuje stopnjo zaščite uporabnikov nevarnih zmesi v vseh državah članicah.

    Zaveza predložitve poenotenih informacij se uvaja postopno od od 1. 1. 2021 do 1. 1. 2025.

    V Republiki Sloveniji se informacije o nevarnih zmeseh predložijo imenovanima organoma Uradu RS za kemikalije in Centru za klinično toksikologijo in farmakologijo pri UKCL.

    Več informacij

    Pravne podlage

    Skrbnik zakonodaje

    Ministrstvo za zdravje, Urad Republike Slovenije za kemikalije

    Ajdovščina 4
    1000 Ljubljana

  • Pravne in fizične osebe, ki proizvajajo, skladiščijo ali dajejo v promet nevarne kemikalije, morajo zagotoviti pogoje, ki preprečujejo ali zmanjšujejo nevarnost za človeka in okolje.

    Pravne podlage

  • Pravne in fizične osebe, ki proizvajajo ali dajejo v promet nevarne kemikalije, morajo zagotavljati zamenjavo nevarnih kemikalij z manj nevarnimi nadomestili.

    Pravne podlage

  • Pravne in fizične osebe, ki dajejo v promet nevarne kemikalije kot predmete splošne rabe, ki so označene kot:

    • akutno strupene kategorije nevarnosti 1, 2 in 3 (H300, H310, H330, H301, H311, H331),
    • mutagene za zarodne celice, kategorije nevarnosti 1A in 1B (H340),
    • rakotvorne,kategorije nevarnosti 1A in 1B (H350),
    • strupene za razmnoževanje, kategorije nevarnosti 1A in 1B (H360, H361),
    • specifično strupene za posamezne organe pri enkratni izpostavljenosti, kategorije nevarnosti 1 (H370),
    • specifično strupene za posamezne organe pri ponavljajoči se izpostavljenosti, kategorije nevarnosti 1 (H372),

    morajo voditi evidenco o izdaji teh nevarnih kemikalij uporabnikom, ki niso proizvajalci kemikalij skladno s predpisi. 

     Evidenca izdaje mora vsebovati naslednje podatke:

    • podatek o kemikaliji (ime ali trgovsko ime, izdana količina, rok uporabnosti, če je naveden);
    • namen uporabe, kadar ta ni razviden sam po sebi;
    • podatki o prejemniku (ime, priimek in leto rojstva oziroma njegova enotna matična številka, naslov);
    • lastnoročni podpis prejemnika in osebe, ki je kemikalijo izdala.

    Podatki iz evidence se hranijo pri pravnih in fizičnih osebah iz prejšnjega odstavka najmanj pet let in jih morajo na zahtevo posredovati organu, pristojnemu za kemikalije. 

    Obrazec za vodenje evidence o izdaji nevarnih kemikalij

    Priloga 1

    Pravne podlage

  • Pravne in fizične osebe, ki dajejo v promet kot predmete splošne rabe nevarne kemikalije, ki so označene kot:

    • akutno strupene (H300, H310, H330, H301, H311, H331, H302, H312, H332),
    • jedke za kožo/dražijo kožo (H314, H315),
    • povzročajo hude poškodbe oči/draženje oči (H318, H319),
    • povzročajo preobčutljivost dihal ali kože (H334, H317),
    • mutagene za zarodne celice (H340, H341), - rakotvorne (H350, H351),
    • strupene za razmnoževanje (H360, H361, H362),
    • specifično strupene za ciljne organe pri enkratni izpostavljenosti (H370, H371, H335),
    • specifično strupene za ciljne organe pri ponavljajoči izpostavljenosti (H372, H373),
    • nevarne pri vdihavanju (H304),

      morajo imeti na mestu prodaje teh kemikalij na vidnem mestu napotilo uporabnikom v skladu s Prilogo III.

    Pravne podlage

  • Kemikalije, ki so v skladu z Uredbo 1272/2008/ES razvrščene kot:

    • akutno strupene (oralno, dermalno, pri vdihavanju), kategorije nevarnosti 1, 2 in 3,
    • mutagene za zarodne celice, kategorije nevarnosti 1A in 1B,
    • rakotvorne, kategorije nevarnosti 1A in 1B,
    • strupene za razmnoževanje, kategorije nevarnosti 1A in 1B,
    • specifično strupene za posamezne organe pri enkratni izpostavljenosti, kategorije nevarnosti 1,
    • specifično strupene za posamezne organe pri ponavljajoči se izpostavljenosti, kategorije nevarnosti 1 in se dajejo v promet kot predmeti splošne rabe, je prepovedano izdajati osebam, mlajšim od 18 let.

    Uporabnik mora ob prevzemu kemikalije predložiti veljavni osebni dokument.

    Pravne podlage

  • Proizvajalci in pravne in fizične osebe, ki dajejo v promet nevarne kemikalije, morajo v skladu s predpisi o ravnanju z odpadki poskrbeti za zbiranje, pravilno skladiščenje in varno odstranjevanje njihovih ostankov in embalaže.

    Uporabniki nevarnih kemikalij morajo ravnati z njihovimi ostanki in embalažo v skladu s predpisi o ravnanju z odpadki.

    Pravne podlage

  • Od 1. junija 2015  tako kot v ostalih članicah EU, tudi v RS uporabljamo globalno poenoten sistem razvrščanja, označevanja in pakiranja  nevarnih kemikalij t.j. GHS (Globally Harmonised System). V EU smo dokument GHS, ki sicer od leta 2001 nastaja in se dopolnjuje pod okriljem ZN v Ženevi, sprejeli v obliki uredbe Evropskega parlamenta in Sveta št.1272/2008 oz. CLP uredba (CLP- Classification, Labelling and Packaging of hazardous chemicals).

    Glavni cilji GHS oz. CLP so: ugotoviti kakšne nevarne lastnosti ima neka kemikalija, te informacije preko etikete in varnostnega lista posredovati uporabniku in tako omogočiti zajetnejšo, racionalnejšo in odgovornejšo uporabo tako na lokalnem kot tudi globalnem nivoju.

    CLP uredba (Uredba (ES) št.1272/2008)

    1. Neuradni čistopis

    Na spletnih straneh Evropske agencije za kemikalije (ECHA) najdete neuradni čistopis oz. konsolidirano verzijo CLP uredbe:

    2. Druge podrobnejše informacije

    • popis razvrstitev in označitev: je elektronska zbirka podatkov, ki jo ureja ECHA in vsebuje informacije o razvrstitvi in označitvi prijavljenih in registriranih snovi, ki so jih predložili proizvajalci in uvozniki. Vsebuje tudi seznam uradnih, usklajenih razvrstitev  t.j. seznam iz priloge VI CLP Uredbe. Te so v popisu jasno označene (v modri barvi) in jih je potrebno obvezno upoštevati. Popis se sicer redno dopolnjuje, najdete pa ga na spletni strani ECHA.

    URSK je pripravil tudi naslednje pripomočke v slovenskem jeziku:

    3. Spremembe Uredbe CLP

    Uredba se redno spreminja in dopolnjuje predvsem zaradi sprememb in dopolnitev GHS dokumenta ter zaradi sprememb EU seznama usklajenih razvrstitev in označitev snovi. Več informacij najdete na spletni strani ECHA.

    S 1. 1. 2021 se pričnejo obvezno uporabljati določbe Uredbe za implementacijo 45. člena CLP uredbe (Uredba (ES)  št. 542 /2017).

    Ta sprememba dodaja v CLP Uredbo novo Prilogo VIII, ki ureja predložitev informacij o nevarnih zmeseh imenovanim nacionalnim organom, v Sloveniji Urad RS za kemikalije, uporabnik teh podatkov pa bo Center za klinično toksikologijo in farmakologijo pri UKCL.

    Več informacij o predložitvi informacij o nevarnih zmeseh.

    4. Smernice

    Na spletni strani ECHA najdete smernice, ki vam bodo olajšale delo na področju razvrščanja, pakiranja in označevanja nevarnih kemikalij. Večino smernic je na razpolago v slovenskem jeziku.

    5. Najpogosteje zastavljena vprašanja in odgovori

    ECHA skupaj s pristojnimi organi držav članic pripravlja odgovore na najpogosteje zastavljena vprašanja. Odgovori (le v angleškem jeziku) se redno dobavljajo na spletnih straneh ECHA.

    Pravne podlage

  • 1. Pri vsakem oglaševanju snovi, razvrščene kot nevarne, se navedejo zadevni razredi ali kategorije nevarnosti.

    2. Pri vsakem oglaševanju zmesi, ki je razvrščena kot nevarna ali se zanjo uporablja člen 25(6) Uredbe 1272/2008/ES, ki splošnemu uporabniku omogoča sklenitev kupne pogodbe, ne da bi pred tem etiketo videl, se navede vrsta ali vrste nevarnosti, ki so navedene na etiketi.

  • Detergenti so proizvodi, ki imajo čistilno funkcijo in so namenjeni čiščenju tekstila ali trdih površin. Lahko so v katerikoli fizikalni obliki (tekoči, puder, pasta, koščki ...) in so lahko namenjeni tako za domačo, kot industrijsko uporabo. Pojem "detergent" vključuje tudi pomožna čistilna in pralna sredstva, npr. proizvode, namenjene predpranju, beljenju in splakovanju perila, mehčalce perila, itd.

    Promet z detergenti v RS (in EU) ureja evropska Uredba (ES) št. 648/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o detergentih. Ta uredba se uporablja neposredno, za njeno izvajanje pa je Vlada RS izdala Uredbo o izvajanju Uredbe (ES) Evropskega parlamenta in Sveta o detergentih (Uradni list RS, št. 66/2005), ki določa pristojnosti in kazenske sankcije za kršitve.

    Omejitve glede površinsko aktivnih snovi

    Detergenti lahko vsebujejo le površinsko aktivne snovi, ki ustrezajo predpisanim pogojem biološke razgradljivosti. Kriterij za biološko razgradljivost je najmanj 60% mineralizacija (končna aerobna mikrobiološka razgradnja površinsko aktivnih snovi v ogljikov dioksid, vodo in mineralne soli) v 28 dneh.  Za detergente, ki so namenjeni izključno uporabi v industrijskih obratih in ustanovah (člen 4 (2)), se namesto dokončne lahko uporabi kriterij primarne biorazgradljivosti. Ta pomeni mikrobiološko razgradnjo molekul površinsko aktivnih snovi in posledično izgubo površinsko aktivnih lastnosti in mora biti vsaj 80 %.  V tem primeru mora proizvajalec/uvoznik zaprositi za posebno dovoljenje za uporabo take površinsko aktivne snovi.

    Metode za določanje končne biološke razgradljivosti so navedene v Prilogah II in III.

    Omejitev fosforja v detergentih

    Detergenti za pranje perila v gospodinjstvih lahko vsebujejo največ 0,5 g skupnega fosforja na pralni ciklus, detergenti za strojno pomivanje posode v gospodinjstvih pa 0,3 g skupnega fosforja na odmerek.

    Informiranje uporabnikov

    Na embalaži detergentov, namenjenih splošni uporabi, morajo biti navedene vse sestavine (oziroma skupine sestavin) iz seznama v Prilogi II, ki jih izdelek vsebuje v koncentracijah nad 0,2 %, in njihova koncentracijska območja. Detergenti za pranje tekstila, namenjeni za splošno uporabo,  morajo poleg prej navedenih podatkov imeti na embalaži navedena tudi navodila za doziranje, ki so podrobneje opisana v Prilogi III. Alergene dišave, ki so uvrščene na seznam III direktive 76/768 ES o kozmetičnih proizvodih, morajo biti na embalaži vedno navedene z imeni iz direktive o kozmetičnih proizvodih, kadar njihova koncentracija v proizvodu presega 0,01 %. Zahteve glede navajanja sestavin in doziranja ne veljajo za detergente, ki so namenjeni za uporabo v industriji, če so enakovredne informacije na razpolago na drugačen način (tehnične specifikacije, varnostni listi…). Zapis na etiketi mora biti viden in čitljiv, in za detergente, ki so na trgu v Sloveniji, v slovenskem jeziku. Prav tako uredba ne zahteva označevanja datuma proizvodnje ali roka uporabnosti detergentov. Če so ti podatki kljub temu navedeni na embalaži, pa morajo biti čitljivi in razumljivi potrošniku.

    Proizvajalci in uvozniki detergentov morajo seznam vseh sestavin, ki je lahko brez podatkov o koncentracijah posameznih sestavin, CAS številk, ter podrobne sestave dišav (z izjemo alergenih dišav) in barvil, objaviti na spletni strani, ki jo redno posodabljajo. Naslov te spletne strani mora biti naveden na embalaži.
    Proizvajalci in uvozniki detergentov morajo pripraviti tudi podroben seznam sestavin, v katerem navedejo vse sestavine, ne glede na njihovo koncentracijo,  in njihova koncentracijska območja. Ta seznam nima javnega značaja, proizvajalci in uvozniki ga morajo za potrebe zdravljenja v primeru zdravstvenih komplikacij posredovati lečečemu zdravniku oz. medicinskemu osebju na njihovo zahtevo. 

    Pri proizvodnji in prometu detergentov je poleg zgoraj navedene in opisane uredbe potrebno upoštevati tudi vse zahteve in pogoje, ki veljajo za proizvodnjo in promet nevarnih kemikalij.

    Dodatna pojasnila in odgovore na nekatera specifična vprašanja in praktične primere izvajanja uredbe o detergentih lahko najdete v dokumentu Pogosta vprašanja in odgovori.

    Pravne podlage

  • REACH je kratica, ki pomeni registracija, evalvacija, avtorizacija in prepovedi kemikalij. Je primarna kemijska zakonodaja, katere namen je varovanje zdravja in okolja ob istočasnem povečevanju konkurenčnosti. REACH omogoča pridobitev podatkov o kemikalijah in evalvacija snovi, ki jo izvajajo države članice, omogoča, da se ugotovi, ali je za posamezno snov potrebno sprejeti nadaljnji ukrep, kot je avtorizacija ali prepoved neke snovi.

    Prav tako lahko v sistemu REACH ugotovimo, da je za določeno uporabo snovi primeren še dodatni ukrep v drugi zakonodaji kot je npr. zakonodaja z področja okolja ali zakonodaja za delavca na delovnem mestu. Pomembno stičišče z zakonodajo REACH je tudi zakonodaja o odpadkih. Ko odpadek preneha biti odpadek prav je zanj potrebna registracija v sistemu REACH. Za vse podrobnosti in pojasnitve zakonodaje so za posamezna področja na spletni Evropske Kemijske Agencije (ECHA) na voljo smernice.

    1. Registracija

    Registracija je postopek, na podlagi katerega zavezanec pridobi registracijsko številko, ki jo izda Evropska kemijska agencija (v nadaljevanju: ECHA) in mu omogoča dajanje snovi v promet v Evropski Uniji.

    Registracija snovi s skladu  z uredbo  REACH izhaja iz določbe »brez podatkov ni trga«. Zahteva se za snovi, ki so razvrščene kot nevarne kot tudi za tiste, ki niso razvrščene kot nevarne in sicer za količine, ki so večje ali enake eni toni na leto na proizvajalca ali uvoznika.  Vedno se registrira snov kot taka ali vsebovana v pripravku. Od registracijskih zavezancev se zahteva, da pridobijo zahtevane podatke o snoveh, ki so določeni v prilogah uredbe REACH in jih predložijo na ECHA. Podatki, ki se zahtevajo so različni in odvisni od tonažne skupine, ki so naslednje: 10-100 ton, 100-1000 ton in nad 1000 ton.
     
    Zahteva registracije je, da morajo proizvajalci in uvozniki snovi zbrati informacije o vplivih snovi na okolje in zdravje, oceniti tveganja, ki izhajajo iz uporab njihovih snovi, in zagotoviti, da so tveganja ustrezno nadzorovana. Da bi to lahko zagotovili morajo proizvajalci in uvozniki predložiti tehnično dokumentacijo (za snovi v količini od 1 tone ali več na leto) in poleg tega poročilo o kemijski varnosti (za snovi v količinah od 10 ton ali več na leto, če je snov tudi razvrščena v skladu z Uredbo o razvrščanju, označevanju in pakiranju). Zaradi preprečevanja testiranj na živalih velja praviloma ena snov –ena registracija. To pomeni, da za vsako snov obstaja vodilni registracijski zavezanec, ki je za snov že predložil podatke za celotno skupino registracijskih zavezancev in tako je potrebno pred morebitno izvedbo registracije preveriti  oziroma narediti poizvedbo na ECHA ali je snov že registrirana. Potem pa se je potrebno dogovoriti z vodilnim registracijskim zavezancem glede plačila souporabe podatkov (opomba: pred sprejetjem je nova izvedbena uredba Evropske Komisije, ki ureja delitev podatkov).

    Seznam registriranih snovi

    Več informacij o postopku registracije

    Pogoji in dokazila

    • Tehnična dokumentacija
      Tehnična dokumentacija vsebuje informacije o lastnostih in razvrstitvi snovi ter o uporabah in smernicah za varno uporabo. Informacije, potrebne za določanje lastnosti snovi, se razlikujejo glede na količino proizvedene ali uvožene snovi. Večja količina snovi zahteva več informacij. REACH predvideva tudi souporabo podatkov med zavezanci za registracijo z namenom zbiranja potrebnih informacij.

    • Predložitev registracijske dokumentacije na ECHA
      Vse registracijske dokumentacije morajo biti predložene na ECHA. To je potrebno storiti z uporabo sistema REACH-IT.  Več informacij ter dostop do REACH -IT najdete na spletni strani ECHA.

      Registracijska dokumentacija (dosje) mora biti predložena v obliki formata IUCLID (International Uniform Chemical Information Database). IUCLID je programsko orodje namenjeno podjetjem, da shranijo podatke o kemikalijah in pripravijo registracijsko dokumentacijo. Zavezanci za registracijo nimajo obveznosti, da uporabljajo IUCLID, vendar morajo predložiti svojo registracijo v obliki formata IUCLID.

    • Pridobitev registracijske številke
      Registracija je zaključena, ko ECHA prejme plačilo pristojbine za registracijo. Nato se registracijskemu zavezancu pošlje številko registracije.  Pristojbine za registracijo so določene v Uredbi Komisije (ES) št. 340/2008.

    • Poročilo o kemijski varnosti
      Poročilo o kemijski varnosti je dokumentacija o oceni kemijske varnosti za snov registracijskega zavezanca (ali zadevnih snovi, če je bilo poročilo o kemijski varnosti izdelano za kategorijo snovi, ki imajo podobne lastnosti). V Prilogi I uredbe REACH so navedene splošne določbe za ocenjevanje snovi in pripravo poročila o kemijski varnosti. Zahteve po informacijah so podrobneje podane v Smernicah za zahteve po informacijah in oceno kemijske varnosti. Za pripravo ocene kemijske varnosti in poročila o kemijski varnosti lahko uporabite orodje CHESAR.

    • Scenarij izpostavljenosti
      Scenarije izpostavljenosti je treba pripraviti, če je snov proizvedena ali uvožena v količinah 10 ton ali več na proizvajalca ali uvoznika na leto in razvrščena kot nevarna ali kot PBT/vPvB.
      Scenarij izpostavljenosti je nabor pogojev, ki opisujejo, kako se snov (kot taka, v pripravku ali izdelku) proizvede ali uporablja med njenim življenjskim krogom in kako proizvajalec, uvoznik ali nadaljnji uporabnik nadzoruje ali priporoča nadzor izpostavljenosti ljudi in okolja.
      Scenarije izpostavljenosti je treba vključiti v poročilo o kemijski varnosti in jih sporočiti nadaljnjim uporabnikom v obliki prilog k varnostnim listom.
      Scenariji izpostavljenosti so tudi orodje za sporočanje obratovalnih pogojev uporabe in pogojev upravljanja tveganj uporabe po dobavni verigi, saj so zadevni scenariji izpostavljenosti priloženi varnostnim listom, ki so posredovani nadaljnjim uporabnikom in distributerjem.

      Praktični primeri scenarijev izpostavljenosti


    Pravno varstvo

    • Pravno sredstvo: Pritožba na Komisijo za pritožbe. Glede določenih odločitev agencije ECHA se lahko prizadete stranke obrnejo na Odbor za pritožbe. Dopis se pošlje na Komisijo za pritožbe (e-mail: appeal@echa.europa.eu)
    • Pristojni organ: Evropska agencija za kemikalije (ECHA)

    2. Avtorizacija

    Cilj procesa avtorizacije je zagotoviti, da se snovi, ki povzročajo veliko zaskrbljenost (SVHC snovi) postopno zamenjajo z manj nevarnimi snovmi ali tehnologijami, kjer so na voljo tehnično in ekonomsko  možne alternative. Snovi, ki povzročajo veliko zaskrbljenost so predvsem snovi, ki so: 

    • rakotvorne, mutagene, strupene za razmnoževanje (CMR) Kat 1 in 2
    • obstojne, bioakumulativne in strupene (PBT)
    • zelo obstojne in zelo bioakumulativne (vPvB)
    • snovi, ki predstavljajo podoben nivo zaskrbljenosti

    Kandidatna lista:

    Snovi, ki se zaradi svojih nevarnih lastnosti identificirane kot SVHC snovi, so uvrščene na Kandidatno listo snovi, ki je ob vsaki dopolnitvi dopolnjena na spletni strani Evropske kemijske Agencije (ECHA).

    Pogoji in dokazila

    Javna posvetovanja v procesu avtorizacije snovi:

    • Snovi, ki so uvrščene na kandidatno listo, so naprej prioritizirane in predlagane s  strani Komisije za vključitev v Prilogo XIV Uredbe REACH in tako postanejo predmet avtorizacije. Snovi, ki so vključene v Prilogo XIV se lahko uporabljajo brez pridobljene avtorizacije le do datuma, ki je določen v tej prilogi (datum »sunset«). Če uporabnik potrebuje to snov po datumu »sunset«, mora poskrbeti za pravočasno vložitev vloge za avtorizaciji pri ECHA. Zadnji rok za predložitev avtorizacije je prav tako določen v sami Prilogi. Vlogo lahko vloži proizvajalec snovi ali pa nadaljnji uporabnik. Avtorizacija se za posameznega vlagatelja (ali konzorcij) sprejme /zavrne pri Evropski Komisiji.
    • V procesu so pomembna javna posvetovanja, kjer lahko podjetja in tudi drugi podajo svoje pripombe in /ali  predložijo podatke, ki jih imajo na voljo.
    • Javno posvetovanje v procesu avtorizacije, ki poteka v treh korakih,  je ključnega pomena za proizvajalce in uporabnike »zadevnih« snovi, da pravočasno prepoznajo, da snov oziroma kemikalija, ki je za njih pomembna, lahko postane predmet avtorizacije ter, da se vključijo neposredno v proces. Poteka prek spletnih strani ECHA, kjer posamezne firme in ostali lahko  vnesejo pripombe ali predložijo študije ter druge podatke, ki jih imajo na voljo, ki so pomembni za pripravo mnenj o določeni snovi.

    Urad RS za kemikalije kot pristojni organ za izvajanje Uredbe REACH  poziva vse tiste, ki vas posamezna snov zadeva in potrebujete avtorizacijo za uporabo snovi, da se aktivno vključujete v proces.

    Javna razprava v koraku 1):

    Med javno razpravo za identifikacijo snovi, ki povzročajo veliko zaskrbljenost (SVHC snovi) so za ECHA najbolj dobrodošli komentarji, ki se nanašajo na samo identiteto snovi kot so npr. intrinzične lastnosti snovi, ki so ključne za utemeljitev identifikacije. To so vsa znanstvena spoznanja in morebitne študije, ki bi izpodbijale, da gre za SVHC snov.

    V tem koraku so možni tudi ostali komentarji, kot so npr. glede uporabe, vendar bodo upoštevani v naslednjih korakih procesa avtorizacije.
     
    Javna razprava v koraku 2):

    V tem delu javne razprave so za Evropsko kemijsko Agencijo posebej dobrodošli komentarji, ki se nanašajo na prehodne določbe ter na tiste uporabe, ki bi jih bilo možno izvzeti iz zahtev za avtorizacijo. Ko se predlagajo takšne izjeme je potrebno upoštevati pogoje, ki so določeni v drugem odstavku člena 58; to je na primer, da že obstaja specifična EU zakonodaja (ne le nacionalna), ki zagotavlja, da je tveganje, ki izhaja iz določene zakonodaje že ustrezno nadzorovano.
     
    Javna razprava v koraku 3):

    Za snovi, ki so vključene v seznam za avtorizacijo (Priloga XIV Uredbe REACH) morajo proizvajalci, uvozniki in nadaljnji uporabniki predložiti vlogo na ECHA, če želijo nadaljevati z uporabo po datumu, ki je določen v prilogi XIV. Ta tretji korak vloge za avtorizacijo vključuje 8-tednov trajajočo javno razpravo o alternativnih snoveh ali tehnologijah za uporabe snovi,ki so predmet avtorizacije za katere je bila na ECHA predložena vloga za avtorizacijo. 
     
    Vloge za avtorizacijo se predložijo na Evropsko kemijsko Agencijo. Na koncu procesa avtorizacije je Evropska komisija, ki odloči, da odobri ali zavrne pridobitev avtorizacije.

    Pravne podlage

  • Nevarne kemikalije so kemikalije, ki majo vsaj eno od nevarnih lastnosti v skladu z EU uredbo 1272/2008.

    V primeru izvoza nevarnih kemikalij v države, ki niso članice EU, morajo le te biti razvrščene in označene v skladu z EU uredbo 1272/2008 (razen če država prejemnica zahteva označevanje v skladu s svojo zakonodajo). Izvoz kemikalije spremlja varnostni list v jeziku, ki ga prejemnik kemikalije razume (če je le mogoče naj bo to nacionalni jezik države prejemnice).  

    Izvozniki kemikalij, ki so v EU prepovedane ali strogo omejene (http://echa.europa.eu/information-on-chemicals/pic/chemicals), morajo:

    • za kemikalije iz Priloge I preko e-PIC baze izvesti notifikacijski postopek vsaj 35 dni pred prvim izvozom v posamezno tretjo državo. Za izvoz  manjših količin kemikalij (do 10 kg) za raziskovalne in razvojne namene je mogoč poenostavljen (in pospešen) postopek notifikacije.
    • za kemikalije iz Priloge V je izvoz prepovedan, razen za izvoz manjših količin kemikalij (do 10 kg) za raziskovalne in razvojne namene.

    UPRAVNA TAKSA

    Upravna taksa se odmeri po Zakonu o upravnih taksah.
    Za izvedbo postopka soglasja po predhodnem obveščanju se na podlagi tarifne št. 46, točka 4 odmerijo takse glede na predvideno količino:

    • izvoz v količinah nad 10 kg: 35,00 EUR,
    • izvoz v količinah do vključno 10 kg: 15,00 EUR.

    Taksa se nakaže na podračun št. 01100-1000349781 model 11 sklic 27154-7111223-999911.

    Podrobneje

  • Trgovec mora zagotoviti evidentiranje poslovnih dogodkov v zvezi s stanjem blaga v skladu s slovenskimi računovodskimi standardi ali mednarodnimi standardi računovodskega poročanja.

    Na prodajnem mestu mora zagotoviti pristojnim inšpekcijskim organom naslednje podatke o stanju blaga:

    • število in datum prevzemnega dokumenta,
    • ime dobavitelja, 
    • številko in datum dobaviteljevega dokumenta, 
    • ime, mersko enoto in količino blaga, 
    • prodajno ceno blaga, 
    • podatke o spremembi prodajne cene blaga.

    Pravne podlage

    Skrbnik zakonodaje

    Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo

    Kotnikova 5
    1000 Ljubljana

  • Trgovec določi obratovalni čas prodajalne v skladu s svojo poslovno odločitvijo in ob upoštevanju potreb potrošnikov. Prodajalna mora delovati skladno z urnikom svojega obratovalnega časa.

    Trgovec mora pri določitvi obratovalnega časa upoštevati število zaposlenih delavcev v prodajalni ter njihove pravice, obveznosti in odgovornosti iz delovnega razmerja, določene z zakonom, ki ureja delovna razmerja, in kolektivno pogodbo iz dejavnosti trgovine Slovenije, zlasti določbe, ki se nanašajo na ureditev delovnega časa, odmorov, počitkov in dodatkov, ki izhajajo iz razporeditve za delavce manj ugodnega delovnega časa.

    Trgovec ne sme določiti obratovalnega časa prodajaln ob nedeljah in z zakonom določenih dela prostih dnevih.

    Izjeme so prodajalne s površino prodajnega prostora do 200 kvadratnih metrov na bencinskih servisih, mejnih prehodih, pristaniščih, namenjenih za javni promet, letališčih, železniških in avtobusnih postajah in v bolnišnicah.

    Med izjeme sodijo tudi prodajalne s površino prodajnega prostora do 200 kvadratnih metrov, če delo ob nedeljah in z zakonom določenih dela prostih dnevih v svojih prodajalnah opravlja izključno oseba, ki je kot samostojni podjetnik posameznik nosilec trgovinske dejavnosti oziroma njegov prokurist ali zakoniti zastopnik oziroma prokurist pravne osebe, ki opravlja trgovinsko dejavnost.

    Delo ob nedeljah in z zakonom določenih dela prostih dnevih skupaj s samostojnim podjetnikom posameznikom nosilcem trgovinske dejavnosti oziroma njegovim prokuristom ali zakonitim zastopnikom oziroma prokuristom pravne osebe, ki opravlja trgovinsko dejavnost, opravlja tudi oseba, ki lahko opravlja začasno ali občasno delo dijaka in študenta v skladu z zakonom, ki ureja zaposlovanje in zavarovanje za primer brezposelnosti, ter oseba, ki lahko opravlja začasno ali občasno delo v skladu z zakonom, ki ureja trg dela.

    Dokazila

    Na vidnem mestu pri vhodu v prodajalno objavljen urnik obratovalnega časa prodajalne.

    Pravne podlage

    Skrbnik zakonodaje

    Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo

    Kotnikova 5
    1000 Ljubljana

  • Tehtnice, ki se uporabljajo za merjenje na področju:

    • varovanja zdravja ljudi in živali,
    • varstva okolja in splošne tehnične varnosti,
    • prometa blaga in storitev,
    • postopkov pred upravnimi in pravosodnimi organi,

    morajo ves čas svoje uporabe izpolnjevati meroslovne zahteve, ki so potrjene s prvo in redno overitvijo.

    Prva overitev merila pomeni pregled novega merila in potrditev njegove skladnosti z odobrenim tipom in/ali predpisanimi meroslovnimi zahtevami za zadevno vrsto merila. Prvo overitev zagotovi proizvajalec merila ali njegov pooblaščeni zastopnik.

    Redno overitev merila zagotovi njegov lastnik.

    Izredna overitev je obvezna za merila, ki so bila zaradi predelave, okvare ali drugih tehničnih pomanjkljivosti izključena iz uporabe. Z izredno overitvijo se ugotovi, ali je merilo še skladno z meroslovnimi zahtevami. Izredno overitev zagotovi imetnik merila.

    Redne in izredne overitve izvajajo Urad Republike Slovenije za meroslovje, ali imenovana pravna oseba, ali samostojni podjetnik.

    Dokazila

    Overitvena oznaka na merilu

    Pravne podlage

    Pristojni organ

    Urad Republike Slovenije za meroslovje

    Tkalska ulica 15
    1000 Ljubljana

  • Za prodajo biocidnih proizvodov, ki sodijo med nevarne kemikalije, je potrebno imeti ustrezen prodajni prostor, to je specializirano prodajalno za kemikalije.

    Biocidni proizvod lahko v specializiranih prodajalnah nabavlja le tista vrsta uporabnika, ki je navedena na etiketi. Če na etiketi ni navedena, ga lahko nabavlja in uporablja tudi splošni uporabnik.

    Biocidni proizvodi, ki se uvrščajo pod nevarne, se lahko dajejo v promet samo v skladu s predpisom o obveščanju uporabnikov, vodenju evidence in posebnih pogojih za promet z nevarnimi kemikalijami.

    Pravne podlage

Čezmejno/občasno opravljanje dejavnosti

Dejavnosti v Sloveniji ne morete opravljati čezmejno ali občasno.

Pravne podlage

Zadnja sprememba:
11. 3. 2021