Trgovina z avtomobili in lahkimi motornimi vozili

Za opravljanje dejavnosti se morate predhodno registrirati in izbrati ustrezno statusno obliko.

Subjekt, ki posluje z gotovino, mora pri gotovinskih plačilih račune davčno potrjevati. Pod gotovino se štejejo tako plačilo z gotovino kot plačila s plačilnimi/kreditnimi karticami ali drugim načinom plačila, ki ni neposredno plačilo računa na vaš transakcijski račun. Davčno lahko račune potrdite na dva načina: z uporabo davčnih blagajn ali z vezano knjigo računov.   

Pred začetkom izdajanja računov mora zavezanec sprejeti interni akt, kjer predpiše pravila za dodeljevanje zaporednih številk, popiše svoje poslovne prostore in jim dodeli oznako.

Davčnemu organu je treba sporočiti podatke za vsak posamezen poslovni prostor in podatke podpisati z namenskim digitalnim potrdilom.

Davčne blagajne

Izdajanje računov se izvaja z uporabo ustreznega računalniškega programa oziroma elektronske naprave (davčna blagajna kot program). Na trgu je več ponudnikov, ki nudijo tovrstne programe.

Za postopek potrjevanja računov preko elektronske naprave je treba uporabljati namensko digitalno potrdilo, ki ga Ministrstvo za javno upravo izda brezplačno. Vloga za izdajo namenskega digitalnega potrdila se vloži preko portala eDavki (Zahtevek za pridobitev ali preklic namenskega digitalnega potrdila).

Koraki za izvajanje postopka davčnega potrjevanja računov:

1. Pridobitev namenskega digitalnega potrdila za davčne blagajne
2. Popis poslovnih prostorov in sprejetje internega akta
3. Pred začetkom izdaje računov pri gotovinskem poslovanju je treba sporočiti podatke o vseh poslovnih prostorih, v katerih izdajate račune, davčnemu organu
4. Izdajanje računa z EOR (enkratna identifikacijska oznaka računa),
5. Izvajanje postopka potrjevanja računov (tudi zavezanci, ki uporabljajo vezane knjige računov),
6. Uporaba elektronske naprave - z napravo, ki omogoča elektronsko podpisovanje podatkov o računu in elektronsko povezavo za izmenjavo podatkov z davčnim organom.

Vezana knjiga računov

Zavezanec lahko izdaja račune tudi zgolj z uporabo vezane knjige računov. Vezano knjigo zavezanci pridobijo v prosti prodaji. Pred prvo uporabo jo morajo potrditi pri Finančni upravi RS preko portala eDavki.

V primeru uporabe vezane knjige računov mora zavezanec davčnemu organu preko elektronske povezave poslati podatke o računih, izdanih z uporabo vezane knjige računov, do desetega dne v mesecu.

Vsak račun mora vsebovati enkratno identifikacijsko oznako računa (EOR). V primeru uporabe elektronske naprave jo avtomatično generira naprava.

V istem prostoru se ne sme uporabljati vezana knjiga računov in elektronska naprava za izdajo računov.

V primeru, ko uporaba računalniškega programa oziroma elektronske naprave ni mogoča zaradi okvare računalniškega programa ali elektronske naprave oziroma zaradi izpada električne energije, mora zavezanec izdajati račune iz vezane knjige računov vse do odprave napake.

Pravne podlage

• Zakon o davčnem potrjevanju računov (ZDavPR)

Povezave

• Davčne blagajne in vezane knjige računov – FURS

Trgovina na drobno se opravlja v prodajalni, ki jo sestavljajo:

• prodajni prostor, v katerem se blago neposredno prodaja,
• odprt prodajni prostor, v katerem se blago neposredno prodaja,
• skladišče, v katerem se shranjujeta blago in embalaža, ki pa ni obvezni prostor prodajalne.

Če se v prodajalni opravlja tudi še druga dejavnost, mora biti prostor namenjen tej dejavnosti vidno ločen od dela prodajalne, ki je namenjen trgovinski dejavnosti ali pa kot tak določen v internem načrtu tega prostora.

Razporeditev opreme v prodajalni mora zagotavljati varno gibanje kupcev in zaposlenih v prodajalni ter varno ravnanje z blagom.

• tehtnica za tehtanje nepredpakiranega blaga mora biti v prodajnem prostoru na oddelku, v katerem se prodaja nepakirano blago, ki se tehta. Biti mora biti skladna z meroslovnimi predpisi ter primerna za količino in vrsto blaga, ki se prodaja. Če se blago tehta skupaj z embalažo (razen delikatesnega papirja, folije in vrečk), mora imeti tehtnica vključeno funkcijo tariranja, ki omogoča, da se pri določitvi cene upošteva le dejanska masa blaga. Če te funkcije nima, mora prodajalec maso embalaže odšteti od skupne mase blaga in pri določitvi cene upoštevati le dejansko maso blaga,
• kabina za pomerjanje oblačil z ogledalom, obešalnikom in sedežem mora biti del prodajnega prostora, v katerem se prodajajo oblačila,
• sedež in ogledalo morata biti tudi del prodajnega prostora, v katerem se prodaja obutev,
• nakupovalne košarice ali nakupovalni vozički morajo biti v prodajnem prostoru, v katerem je prodaja samopostrežna, razen če to ne ustreza vrsti ali načinu prodaje blaga.

Zunanjost prodajalne:

• prodajalna mora imeti urejen in neoviran dostop do vhoda,
• na njeni zunanji strani mora biti na vidnem mestu napis z navedbo firme in sedeža trgovca ter morebitnim imenom prodajalne,
• pri vhodu vanjo mora biti na vidnem mestu urnik njenega obratovalnega časa,
• če se opravlja trgovska dejavnost tudi na ustrezno urejenem prostoru ob prodajalni, mora biti na njem zagotovljeno neovirano gibanje.

Pravne podlage

• Pravilnik o minimalnih tehničnih pogojih za opravljanje trgovinske dejavnosti

Za posebej urejen prostor v trgovini na debelo se štejeta:

• skladišče in
• veletržnica.

Skladišče za opravljanje trgovine na debelo je namenjeno prodajanju in skladiščenju blaga. Razporeditev opreme v skladišču mora zagotoviti varno gibanje kupcev in zaposlenih ter varno ravnanje z blagom.

• Minimalna oprema:
  • tehtnica za tehtanje nepredpakiranega blaga mora biti v prodajnem prostoru na oddelku, v katerem se prodaja nepakirano blago, ki se tehta. Tehtnica mora biti skladna z meroslovnimi predpisi ter primerna za količino in vrsto blaga, ki se prodaja. Če se blago tehta skupaj z embalažo (razen delikatesnega papirja, folije in vrečk), mora imeti tehtnica vključeno funkcijo tariranja, ki mora omogočati, da se pri določitvi cene upošteva le dejanska masa blaga. Če te funkcije nima, mora prodajalec maso embalaže odšteti od skupne mase in pri določitvi cene upoštevati le dejansko maso.

• Zunanjost prodajalne:
  • prodajalna mora imeti urejen in neoviran dostop do vhoda, 
  • na njeni zunanji strani mora biti na vidnem mestu napis z navedbo firme in sedeža trgovca ter morebitnim imenom prodajalne, 
  • pri vhodu vanjo mora biti na vidnem mestu urnik njenega obratovalnega časa, 
  • če se opravlja trgovska dejavnost tudi na ustrezno urejenem prostoru ob prodajalni, mora biti na tem prostoru zagotovljeno neovirano gibanje,

Veletržnica je posebej urejen prostor, na katerem se trguje na debelo v izvirno pakiranih enotah (zaboji, palete, zabojniki in podobno). Razporeditev opreme na veletržnici mora zagotoviti varno gibanje kupcev in zaposlenih ter varno ravnanje z blagom.

• Minimalna oprema:
  • tehtnica za tehtanje nepredpakiranega blaga mora biti v prodajnem prostoru na oddelku, v katerem se prodaja nepakirano blago, ki se tehta. Tehtnica mora biti skladna z meroslovnimi predpisi ter primerna za količino in vrsto blaga, ki se prodaja. Če se blago tehta skupaj z embalažo (razen delikatesnega papirja, folije in vrečk), mora imeti tehtnica vključeno funkcijo tariranja, ki mora omogočati, da se pri določitvi cene upošteva le dejanska masa blaga. Če te funkcije nima, mora prodajalec maso embalaže odšteti od skupne mase blaga in pri določitvi cene upoštevati le dejansko maso.

• Zunanjost prodajalne:
  • prodajalna mora imeti urejen in neoviran dostop do vhoda.
  • na njeni zunanji strani mora biti na vidnem mestu napis z navedbo firme in sedeža trgovca ter morebitnim imenom prodajalne.
  • pri vhodu vanjo mora biti na vidnem mestu urnik njenega obratovalnega časa.
  • če se opravlja trgovska dejavnost tudi na ustrezno urejenem prostoru ob prodajalni, mora biti na tem prostoru zagotovljeno neovirano gibanje.

Pravne podlage

• Pravilnik o minimalnih tehničnih pogojih za opravljanje trgovinske dejavnosti

Trgovec mora zagotoviti evidentiranje poslovnih dogodkov v zvezi s stanjem blaga v skladu s slovenskimi računovodskimi standardi ali mednarodnimi standardi računovodskega poročanja.

Na prodajnem mestu mora zagotoviti pristojnim inšpekcijskim organom naslednje podatke o stanju blaga:

• število in datum prevzemnega dokumenta,
• ime dobavitelja, 
• številko in datum dobaviteljevega dokumenta, 
• ime, mersko enoto in količino blaga, 
• prodajno ceno blaga, 
• podatke o spremembi prodajne cene blaga.

Pravne podlage

• Zakon o trgovini (ZT-1)

Trgovec določi obratovalni čas prodajalne v skladu s svojo poslovno odločitvijo in ob upoštevanju potreb potrošnikov. Prodajalna mora delovati skladno z urnikom svojega obratovalnega časa.

Trgovec mora pri določitvi obratovalnega časa upoštevati število zaposlenih delavcev v prodajalni ter njihove pravice, obveznosti in odgovornosti iz delovnega razmerja, določene z zakonom, ki ureja delovna razmerja, in kolektivno pogodbo iz dejavnosti trgovine Slovenije, zlasti določbe, ki se nanašajo na ureditev delovnega časa, odmorov, počitkov in dodatkov, ki izhajajo iz razporeditve za delavce manj ugodnega delovnega časa.

Trgovec ne sme določiti obratovalnega časa prodajaln ob nedeljah in z zakonom določenih dela prostih dnevih.

Izjeme so prodajalne s površino prodajnega prostora do 200 kvadratnih metrov na bencinskih servisih, mejnih prehodih, pristaniščih, namenjenih za javni promet, letališčih, železniških in avtobusnih postajah in v bolnišnicah.

Med izjeme sodijo tudi prodajalne s površino prodajnega prostora do 200 kvadratnih metrov, če delo ob nedeljah in z zakonom določenih dela prostih dnevih v svojih prodajalnah opravlja izključno oseba, ki je kot samostojni podjetnik posameznik nosilec trgovinske dejavnosti oziroma njegov prokurist ali zakoniti zastopnik oziroma prokurist pravne osebe, ki opravlja trgovinsko dejavnost.

Delo ob nedeljah in z zakonom določenih dela prostih dnevih skupaj s samostojnim podjetnikom posameznikom nosilcem trgovinske dejavnosti oziroma njegovim prokuristom ali zakonitim zastopnikom oziroma prokuristom pravne osebe, ki opravlja trgovinsko dejavnost, opravlja tudi oseba, ki lahko opravlja začasno ali občasno delo dijaka in študenta v skladu z zakonom, ki ureja zaposlovanje in zavarovanje za primer brezposelnosti, ter oseba, ki lahko opravlja začasno ali občasno delo v skladu z zakonom, ki ureja trg dela.

Dokazila

Na vidnem mestu pri vhodu v prodajalno objavljen urnik obratovalnega časa prodajalne.

Pravne podlage

• Zakon o trgovini (ZT-1)

Neavtomatske tehtnice, ki se uporabljajo za merjenje na področjih:

• varovanja zdravja ljudi in živali,
• varstva okolja in splošne tehnične varnosti,
• prometa blaga in storitev in
• postopkov pred upravnimi in pravosodnimi organi,

morajo ves čas svoje uporabe izpolnjevati meroslovne zahteve, ki so potrjene s prvo in redno overitvijo.

Redno overitev je obvezna za merila, ki so v uporabi, in za merila, ki se hranijo za uporabo. Opravi se v predpisanih rokih.

Izredna overitev je obvezna za merila, ki so bila zaradi predelave, okvare ali drugih tehničnih pomanjkljivosti izključena iz uporabe. Z izredno overitvijo se ugotovi, ali je merilo še skladno z meroslovnimi zahtevami. Izredno overitev zagotovi imetnik merila.

Overitve meril v Republiki Sloveniji izvaja Urad za meroslovje in pravne osebe ali samostojni podjetniki posamezniki, ki jim Urad izda odločbo o imenovanju za izvajanje rednih ali izrednih overitev.

Dokazila

Overitvena oznaka na merilu

Pravne podlage

• Zakon o meroslovju (ZMer-1)
• Pravilnik o meroslovnih zahtevah za neavtomatske tehtnice

Pri uvozu novih ali rabljenih osebnih vozil iz tretje države (ni članica EU) je potrebno plačati carino, davek na dodano vrednost (DDV) in davek na motorna vozila (DMV).

Carina se obračuna od carinske vrednosti, pri čemer se v osnovo za carinsko vrednost vključi nabavna vrednost vozila in vsi drugi posredni stroški, ki nastanejo zunaj carinskega območja EU in so vezani na ta uvoz. Pri uvozu avtomobila je treba k carinski deklaraciji priložiti račun in v primeru uveljavljanja preferencialne tarifne obravnave (znižanje ali odprava carine na blago s poreklom) tudi dokazilo o poreklu. Preferencialna tarifna obravnava se lahko pri sprostitvi v prosti promet v EU odobri pri uvozu blaga s poreklom iz držav, s katerimi ima EU sklenjene preferencialne trgovinske sporazume ali uvozu iz držav, za katere veljajo avtonomni preferencialni režimi, ki jih je EU enostransko sprejela za določene države in ozemlja. Trenutno so te stopnje, odvisno od države porekla, od 0 % do 6,5 %. Če takšne preferencialne tarifne obravnave ni, je carinska stopnja 10 % od carinske vrednosti.

Pri uvozu osebnih vozil se plača tudi davek na motorna vozila (DMV). Osnova za davek na motorna vozila se določi glede na vrsto motornega vozila (tarifno oznako). Davek na motorna vozila se plačuje od motornih vozil iz tarifnih oznak 8703 (razen 8703 10) in 8711 kombinirane nomenklature carinske tarife, ki morajo biti v skladu s predpisi, ki urejajo registracijo motornih vozil, za udeležbo v cestnem prometu registrirana v Republiki Sloveniji.

Merila za določitev davčne osnove glede na vrsto posameznega motornega vozila so: vrsta goriva, ki se uporablja za pogon, izpust CO2 pri kombinirani vožnji (v nadaljnjem besedilu: izpust CO2), izražen v g/km, moč motorja, izražena v kilovatih (kW), in okoljevarstvena kategorija, ki opredeljuje emisijski standard EURO.

Pri uvozu se plača tudi DDV. Osnova za DDV je carinska vrednost blaga, h kateri se prišteje znesek carine in DMV. Stopnja DDV je 22 %.

Oseba, ki želi uvoziti blago, mora na predpisan način in v predpisani obliki vložiti uvozno carinsko deklaracijo za sprostitev blaga v prosti promet. Deklaracija v elektronski obliki se izpolni v skladu s Pravilnikom o izpolnjevanju carinske deklaracije, elektronskem poslovanju s Finančno upravo Republike Slovenije in o drugih obrazcih, ki se uporabljajo pri izvajanju carinskih formalnosti (Uradni list RS, št. 14/23). Priloge deklaracije so dokumenti, potrebni za izvedbo želenega carinskega postopka (npr. račun, potrdilo o poreklu, dovoljenje, prevozni dokumenti,…).

Po končanem uvoznem postopku uvoznik lahko pri registracijskem organu registrira motorno vozilo. Potrdilo o skladnosti homologacijskega organa ni pogoj za izvedbo postopka carinjenja, pridobiti pa ga je potrebno pred registracijo vozila.

Pravne podlage

• Zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV-1)
• Zakon o davku na motorna vozila (ZDMV-1)
• Carinski zakonik Unije
• Pravilnik o ugotavljanju skladnosti vozil

Če uvažate vozilo iz druge države članice Evropske unije, to imenujemo pridobitev vozila, če gre za vozilo iz države, ki ni članica EU, pa to imenujemo uvoz.

Znotraj držav članic Evropske unije (EU) veljajo na področju vozil usklajeni tehnični predpisi, ki lajšajo pretok vozil med posameznimi državami.

Pri pridobitvi vozila je potrebno najprej opraviti kontrolo skladnosti vozila, da se ugotovi ali tip vozila, sistema ali sestavnega dela izpolnjuje ustrezne upravne predpise in tehnične zahteve. V primeru skladnosti se podeli certifikat o homologaciji.

Za pridobljena rabljena vozila, ki so predhodno registrirana v drugi državi članici EU in za nova vozila z enotno evropsko homologacijo se opravi identifikacija in ocena tehničnega stanja.

Prodajalec avtomobilov, ki pridobi novo ali rabljeno prevozno sredstvo za nadaljnjo prodajo od pravne osebe iz druge države EU, obračuna DDV v skladu s splošno ureditvijo in izkaže DDV v obračunu DDV (za obdobje, v katerem je bilo prevozno sredstvo pridobljeno). Davčna osnova za odmero DDV vključuje ceno vozila, skupaj z odmerjenim DMV.  

Več glede obveznosti z vidika DDV glede na to, kdo pridobi prevozno sredstvo, ali gre za rabljeno ali novo prevozno sredstvo in glede na nadaljnji namen uporabe prevoznega sredstva, je dostopno na naslednji povezavi.

Za vozila, ki se prvič dajo v promet ali se prvič registrirajo na območju Republike Slovenije, je trebna plačati davek na motorna vozila (DMV).  

Davčna osnova za DMV se določi glede na vrsto motornega vozila (tarifno oznako). Merila za določitev davčne osnove glede na vrsto posameznega motornega vozila so: vrsta goriva, ki se uporablja za pogon, izpust CO2 pri kombinirani vožnji izražen v g/km, moč motorja, izražena v kilovatih (kW) in/ali okoljevarstvena kategorija, ki opredeljuje emisijski standard EURO.

Prodajalec vozil (oseba, ki opravlja dejavnost trgovine z motornimi vozili) za pridobljeno vozilo, ki še ni bilo predhodno začasno ali trajno registrirano v drugi državi članici EU in katerega tip je bil homologiran v skladu s predpisi o ES homologaciji ter zanj izdano potrdilo o skladnosti tipa SA, vloži obračun preko sistema eDavki do 25. dne naslednjega meseca po poteku davčnega obdobja, v katerem je nastala obveznost za obračun davka na motorno vozilo.

V primeru pridobitve ostalih vozil, je potrebno v 15 dneh od dneva nastanka obveznosti za obračun davka takega vozila vložiti  napoved za odmero DMV. Enako velja tudi v primeru pridobitve novega vozila, ko pridobitve ne opravi prodajalec vozil.

K napovedi je treba priložiti:

• račun o nakupu motornega vozila, iz katerega je razviden datum pridobitve,
• kupoprodajna pogodba,
• prometno dovoljenje (druge države članice) itd.

Šele nato se lahko izvede postopek registracije motornega vozila.

Podrobnejše informacije glede DMV se nahajajo na spletni strani FURS.

Pravne podlage

• Zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV-1)
• Zakon o davku na motorna vozila (ZDMV-1)
• Pravilnik o ugotavljanju skladnosti vozil

Podjetje mora potrošniku pred sklenitvijo pogodbe oziroma preden potrošnika zavezuje ponudba na jasen in razumljiv način zagotoviti naslednje informacije, če niso jasne že iz okoliščin:

1. glavne značilnosti blaga, storitve ali digitalne vsebine;
2. firmo, naslov sedeža podjetja in telefonsko številko podjetja, kadar je ta na voljo;
3. končno ceno ponujenega blaga, storitve ali digitalne vsebine, vključno z davki, ali način izračuna cene, če je zaradi narave blaga, storitve ali digitalne vsebine ni mogoče izračunati vnaprej;
4. informacije o morebitnih dodatnih stroških prevoza, dostave ali pošiljanja ali opozorilo, da taki stroški lahko nastanejo, če jih ni mogoče vnaprej izračunati
5. plačilne pogoje ter pogoje dostave blaga in izvedbe storitve oziroma dobave digitalne vsebine, rok dostave blaga in izvedbe storitve oziroma dobave digitalne vsebine, kadar je to potrebno;
6. informacije o pritožbenem postopku pri podjetju;
7. seznanitev z zakonskim jamstvom za skladnost blaga, storitve ali digitalne vsebine;
8. seznanitev z možnostjo in pogoji poprodajnih storitev in prostovoljnega jamstva (tržne garancije), kadar je to potrebno;
9. trajanje pogodbe, kadar je to primerno, in pogoje za odstop od pogodbe, sklenjene za nedoločen čas ali pogodbe s samodejnim podaljševanjem;
10. funkcionalnost, vključno z veljavnimi ukrepi za tehnično zaščito blaga z digitalnimi elementi, digitalne vsebine ali digitalne storitve, kadar je to primerno;
11. informacijo o združljivosti in interoperabilnosti blaga z digitalnimi elementi, digitalne vsebine ali digitalne storitve, s katero je podjetje seznanjeno oziroma bi moralo biti seznanjeno.

Omenjene informacije ni treba zagotoviti za pogodbe, ki vključujejo vsakodnevne transakcije in se izpolnijo nemudoma ob sklenitvi.

Pravne podlage

• Zakon o varstvu potrošnikov (ZVPot-1)

Vse blago mora biti na prodajnem mestu označeno s prodajno ceno, ki vključuje davek na dodano vrednost, če je podjetje zavezanec za davek. Cena mora biti označena v eurih, podjetje pa mora upoštevati označeno ceno.

Če gre za ponudbo v okviru storitev informacijske družbe, mora biti poleg cene jasno in nedvoumno navedeno, ali cena vključuje tudi stroške dostave.

Blago mora biti označeno tudi s ceno za enoto, razen kadar:

• je cena na enoto enaka prodajni ceni;
• ne bi bilo koristno zaradi narave ali namena blaga (količina blaga ni pomembna za primerjavo cen ali se v isti embalaži prodaja različno blago);
• v prodajalnah, katerih površina prodajnega prostora je manjša od 500 m2.

Blago, ki se prodaja nepakirano v razsutem stanju, mora imeti označeno le ceno za enoto blaga.

Cena blaga mora biti označena na prodajnem mestu na blagu, lahko pa se označi tudi na enega od naslednjih načinov, vendar tako, da ne obstaja možnost zamenjave s ceno drugega blaga:

• na polici, kjer je blago nameščeno (pred, pod ali nad blagom z imenom blaga);
• na izvirni embalaži blaga;
• v obliki cenika ali kataloga, ki mora biti dostopen potrošnikom (npr. za blago, ki se ne nahaja v prodajalni),
• na drug ustrezen način na prodajnem mestu.

Pri istovrstnem blagu z različno neto težo ali z različno prostornino mora biti na oznaki cene poleg imena blaga tudi navedba neto teže ali prostornine.

Označitev cen na prodajnem mestu mora biti nedvoumna, lahko prepoznavna, čitljiva in za potrošnika na vidnem in dosegljivem mestu.

Cena je nedvoumno označena, če je ni mogoče zamenjati s ceno istovrstnega blaga ali s ceno drugega blaga, ki se nahaja v neposredni soseščini.

Prodajna cena in cena za enoto blaga sta označeni čitljivo:

• če je na prodajnem mestu velikost številk najmanj 3 mm.
• če je pri označevanju cen v obliki cenika velikost številk najmanj 5 mm.
• če je pri označevanju prodajne cen na polici velikost številk najmanj 4 mm, cena za enoto blaga pa najmanj 2 mm.

Blaga ni treba označiti s ceno v naslednjih primerih:

• pri blagu, ki se potrošniku dobavlja kot sestavni del storitve;
• pri prodaji blaga na dražbi;
• pri prodaji umetniških del in starin;
• pri razstavljenem blagu, ki ni namenjeno niti prodaji niti za zbiranje ponudb ter je to nedvoumno označeno;
• pri blagu, namenjenemu le za okrasitev poslovnih prostorov in izložb.

Pravne podlage

• Zakon o varstvu potrošnikov (ZVPot-1)
• Pravilnik o načinu označevanja cen blaga, digitalnih vsebin in storitev ter objavi znižanja cene blaga

Podjetje se samo odloča za znižanje cen svojega blaga, kateremu blagu in za koliko se bo cena znižala. Pri vsaki objavi znižanja cene blaga je potrebno označiti prejšnjo ceno in znižano ceno

Označitev in oglaševanje znižanja cene blaga mora biti nedvoumna, lahko prepoznavna, čitljiva in za potrošnika na vidnem in dosegljivem mestu.

Za prejšnjo ceno se šteje:

• najnižja cena, ki jo je podjetje uporabljalo v zadnjih 30 dneh pred uporabo znižane cene;
• najnižja cena, po kateri je podjetje ponujalo blago pred znižanjem cene, če je blago na trgu manj kot 30 dni ;
• cena, ki je bila najnižja cena najmanj 30 dni pred prvo znižano ceno v neprekinjenem postopnem zniževanju cene;
• cena, ki jo je podjetje uporabljalo neposredno pred uporabo znižane cene, pri blagu, ki se prodaja po znižani ceni, ker mu bo v kratkem pretekel rok uporabnosti in pri prodaji hitro pokvarljivega blaga po znižani ceni;

V kolikor pa blago prodaja po različnih cenah prek različnih prodajnih kanalov oziroma prodajnih mest, mora podjetje kot prejšnjo ceno za blago upoštevati ceno v posameznem prodajnem kanalu oziroma na posameznem prodajnem mestu.

Blaga pri objavi znižane cene ni treba označiti z znižano in prejšnjo ceno v naslednjih primerih:

• kadar podjetje zajame širok nabor blaga in pred nakupom ni določljivo, katero blago bo potrošnik izbral, vendar to velja le za oglaševanje, ne pa tudi označevanje na prodajnem mestu;
• pri spremembi prodajne cene blaga, ki nima narave znižanja cene blaga (nihanje prodajne cene blaga);
• pri primerjavi prodajne cene blaga med različnimi podjetji, ki nima narave znižanja cene blaga;
• pri trditvah oziroma objavah, ki nimajo narave znižanja cene blaga;
• pri popustu ob pogoju nakupa več kosov blaga ali popustu ob nakupu nad določeno vrednostjo;
• pri zbiranju in unovčevanju točk ali drugih enot, pridobljenih v okviru programa zvestobe na podlagi prejšnjih nakupov potrošnika;
• pri znižanju cene blaga, ki je namenjeno posameznemu potrošniku ob posebnih priložnostih;
• pri znižanju cene za en kos blaga po izbiri potrošnika, če ob objavi ni določljivo, katero blago bo potrošnik izbral.

Znižanja cen blaga, ki ne vplivajo na prikaz prejšnje cene pri naslednjem znižanju cene blaga, saj ne pomenijo prejšnje cene, pa so:

• znižanje cene blaga, ki je pred potekom roka uporabnosti, hitro pokvarljivega blaga in blaga z napako in
• primeri iz 5. do 8. alineje prejšnjega odstavka

Pri znižanju cene blaga mora biti blago označeno tudi s prejšnjo ceno za enoto in znižano ceno za enoto, razen kadar ne gre za dolžnost označevanja le cene za enoto blaga ali kadar obstajajo druge izjeme od takšnega označevanja, npr.  kadar:

• je cena na enoto enaka prodajni ceni;
• ne bi bilo koristno zaradi narave ali namena blaga (količina blaga ni pomembna za primerjavo cen ali se v isti embalaži prodaja različno blago);
• v prodajalnah, katerih površina prodajnega prostora je manjša od 500 m2.

V primeru razprodaj blaga in kadar je odstotek znižanja objavljen v razponu, mora najvišji odstotek znižanja zajemati najmanj eno četrtino vrednosti vsega blaga, ki je na razprodaji. Kljub temu pa tudi za blago na razprodaji veljajo splošne določbe o znižanju cen blaga.

Pravne podlage

• Zakon o varstvu potrošnikov (ZVPot-1)
• Pravilnik o načinu označevanja cen blaga, digitalnih vsebin in storitev ter objavi znižanja cene blaga

Podjetje, ki prodaja blago z napako, takšno blago fizično loči od preostalega brezhibnega blaga, jasno in vidno opozori, da gre za blago z napako, in vsak kos takšnega blaga posebej označi.

Pravne podlage

• Zakon o varstvu potrošnikov (ZVPot-1)

Za zavajajočo poslovno prakso se šteje trženje blaga v eni državi članici kot enakega blagu, ki se trži v drugih državah članicah, pri čemer ima to blago bistveno različno sestavo ali značilnosti (t. i. dvojna kakovost blaga).

Če prodajalec prodaja izdelke različne kakovosti pod isto blagovno znamko, bo moralo to biti vidno tudi navzven – jasno razvidna drugačna kakovost izdelka. Globa za kršitve te določbe je od 5000 EUR pa vse do 50000 EUR.

Pravne podlage

• Zakon o varstvu potrošnikov (ZVPot-1)

Prodajalec odgovarja za neskladnosti, ki jih je imelo blago v času dobave.

Skladnost blaga se ocenjuje na podlagi subjektivnih in objektivnih zahtev za skladnost.

Subjektivne zahteve za skladnost blaga so:

1. blago ustreza opisu, vrsti, količini in kakovosti ter ima funkcionalnost, združljivost in druge lastnosti, kot je zahtevano v prodajni pogodbi;
2. blago je primerno za poseben namen, za katerega ga potrošnik potrebuje in s katerim je potrošnik seznanil prodajalca najpozneje ob sklenitvi prodajne pogodbe, prodajalec pa je s tem soglašal;
3. blago je dobavljeno skupaj z vsemi dodatki in navodili, vključno z navodili za namestitev, kot je določeno v prodajni pogodbi, in
4. blago je posodobljeno, kot je določeno v prodajni pogodbi.

Objektivne zahteve za skladnost blaga so:

1. blago mora ustrezati namenom, za katere se običajno uporablja blago iste vrste, pri čemer je treba, kadar je to primerno, upoštevati druge predpise, tehnične standarde ali v primeru neobstoja takih tehničnih standardov panožne kodekse ravnanja, ki se uporabljajo za posamezni sektor;
2. blago mora biti take kakovosti in ustrezati opisu vzorca ali modela, ki ju je prodajalec dal na razpolago potrošniku pred sklenitvijo prodajne pogodbe, kadar je to primerno;
3. blago mora biti dobavljeno skupaj s takimi dodatki, vključno z embalažo, navodili za namestitev ali drugimi navodili, za katere lahko potrošnik razumno pričakuje, da jih bo prejel, kadar je to primerno, in
4. blago mora biti take količine ter imeti značilnosti in druge lastnosti, vključno v zvezi s trajnostjo, funkcionalnostjo, združljivostjo in varnostjo, kot je običajno za blago iste vrste in ki jih potrošnik lahko razumno pričakuje glede na naravo blaga in ob upoštevanju kakršne koli javne izjave, podane pri oglaševanju ali označevanju.

Če prodajalec dobavi blago, ki zgornjih zahtev ne izpolnjuje, se šteje, da blago ni skladno s prodajno pogodbo. Prodajalec odgovarja za vsako neskladnost blaga, ki obstaja ob dobavi blaga in ki se pokaže v dveh letih od dobave blaga, kar velja tudi za blago z digitalnimi elementi. Če je predmet prodaje rabljeno blago, se lahko prodajalec in potrošnik dogovorita za krajši rok odgovornosti prodajalca, vendar ne za manj kot eno leto.

Določen je vrstni red jamčevalnih zahtevkov potrošnika, in sicer potrošnik lahko zahteva:

1. brezplačno vzpostavitev skladnosti blaga (popravilo ali zamenjava blaga) brez znatnih nevšečnosti za potrošnika v največ 30 dneh (možnost podaljšanja za največ 15 dni)

Kadar je treba blago, ki je bilo nameščeno v skladu z njegovo naravo in namenom, preden se je pokazala neskladnost, za namene popravila ali zamenjave blaga odstraniti, obveznost popravila ali zamenjave blaga vključuje tudi odstranitev neskladnega blaga in namestitev nadomestnega ali popravljenega blaga oziroma kritje stroškov te odstranitve in nove namestitve;

1. znižanje kupnine v sorazmerju z neskladnostjo ali odstopi od prodajne pogodbe in zahteva vračilo plačanega zneska.

Ne glede na vrstni red jamčevalnih zahtevkov lahko potrošnik takoj odstopi od prodajne pogodbe in zahteva vračilo plačanega zneska, če se neskladnost pojavi v manj kot 30 dneh od dobave blaga, brez da bi predhodno zahteval popravilo ali zamenjavo blaga.

Pravne podlage

• Zakon o varstvu potrošnikov (ZVPot-1)

Garancija je vsaka obveznost, ki jo prodajalec ali proizvajalec (garant) prevzame do potrošnika poleg zakonskih obveznosti prodajalca iz naslova obveznega jamstva za skladnost blaga in s katero se zaveže, da bo potrošniku brezplačno popravilo ali zamenjalo blago, vrnilo del kupnine ali vso kupnino, kadar blago ne izpolnjuje specifikacij ali nima lastnosti, navedenih v garancijskem listu ali ustreznem oglaševalskem sporočilu, ki je na voljo ob sklenitvi pogodbe ali pred tem. Poseben pravilnik predpisuje, za katere tehnične izdelke mora biti izdana obvezna najmanj 1-letna garancija, podjetje pa lahko potrošniku ponudi tudi prostovoljno garancijo. 

Garancijski rok pri obvezni garanciji začne teči z dnem izročitve blaga potrošniku.

Če napake niso odpravljene v skupno 30 dneh (možnost podaljšanja za največ 15 dni) od dneva, ko je proizvajalec ali pooblaščen servis prejel zahtevo za odpravo napak, mora proizvajalec potrošniku brezplačno zamenjati blago z enakim, novim in brezhibnim blagom. Če v tem času blago ni ustrezno popravljeno ali zamenjano, lahko potrošnik zahteva vračilo celotne kupnine od proizvajalca ali zahteva sorazmerno znižanje kupnine.

Za zamenjano blago ali zamenjan bistveni del blaga z novim proizvajalec izda nov garancijski list.

Blago, za katerega se izda garancija za brezhibno delovanje, je navedeno v 2.členu Pravilnika o blagu, za katero se izda garancija za brezhibno delovanje. 

Pravne podlage

• Pravilnik o blagu, za katero se izda garancija za brezhibno delovanje
• Zakon o varstvu potrošnikov (ZVPot-1)

Poslovni subjekti v razmerju do potrošnikov ne smejo izvajati nepoštenih poslovnih praks.

Poslovni subjekti morajo pri oglaševanju, prodaji in dobavi svojih izdelkov dati dovolj točnih informacij, da se lahko potrošnik premišljeno odloči za nakup. Vse obvezne podatke morajo navesti na »jasen in razumljiv način« ter v »jasnem in razumljivem jeziku«.

Ločimo dve glavni kategoriji nepoštenih poslovnih praks:

• zavajanje, bodisi z napačnimi informacijami ali z opustitvijo informacij (pomembni podatki niso navedeni),
• agresivne poslovne prakse, ko vas silijo v nakup.

Za nepošteno poslovno prakso se lahko, denimo, šteje lažno zatrjevanje podjetja, da bo izdelek na voljo zelo omejen čas, da bi se potrošnika s tem napeljalo k takojšnji odločitvi in ga prikrajšalo za možnost ali čas za izbiro na podlagi informacij.

Če podjetje uporabi nepošteno poslovno prakso in s tem povzroči oškodovanje potrošnika, lahko potrošnik zahteva znižanje kupnine ali odstopi od pogodbe in zahteva vračilo plačanega zneska.

Globa za uporabo nepoštene poslovne prakse v razmerju do potrošnikov je od 5000 do 50.000 EUR.

V kolikor prekršek predstavlja močno razširjeno kršitev v skladu s 3. točko 3. člena Uredbe 2017/2394/EU (v vsaj dveh državah članicah) oz. močno razširjeno kršitev z razsežnostjo Unije v skladu s 4. točko 3. člena Uredbe 2017/2394/EU (v vsaj dveh tretjinah držav članic) znaša globa od 0,5 odstotka do 4 odstotke oz. od 1,5 odstotka do 5 odstotkov letnega prometa podjetja v zadevni državi članici oziroma državah članicah Evropske unije v predhodnem poslovnem letu.

Pravne podlage

• Zakon o varstvu potrošnikov (ZVPot-1)

Javna raba jezika je pomembna tudi pri prodaji izdelkov in storitev. Pri označevanju in predstavljanju teh je treba zagotoviti primerne informacije glede značilnosti, prodajnih pogojev, uporabe in namembnosti izdelka ali storitve. Informacije morajo biti podane v slovenščini oziroma v potrošniku na slovenskem območju zlahka razumljivem jeziku.

V primeru prodaje živil, zdravil in fitofarmacevtskih sredstev je treba v slovenščini na ovojnino natisniti deklaracijo in navodilo za uporabo. Dodatno se lahko uporabi tudi tuj jezik.

Pravne podlage

• Zakon o javni rabi slovenščine (ZJRS)

Za opravljanje določenih dejavnosti – predvsem na področju gostinstva, trgovine, skladiščenja, proizvodnje, izobraževanja, delavnic, laboratorijev, ambulant in podobnih – je potrebno zagotoviti ustrezen poslovni prostor.

Ob registraciji podjetja se ta pogoj ne preverja, mora pa podjetnik zagotoviti poslovni prostor in pridobiti ustrezno dovoljenje, preden začne opravljati dejavnost, za katero je predpisan ta pogoj.

Objekt, v katerem je poslovni prostor, mora imeti uporabno dovoljenje.

Poslovni prostor se lahko najame ali kupi. Pred najemom ali nakupom nepremičnine je koristno preveriti, ali ima dovoljenje za uporabo v ustrezne poslovne namene in ali je opravljanje določene dejavnosti v poslovnem prostoru mogoče takoj po prevzemu.

Za izdajo uporabnega dovoljenja in spremembo gradbenega dovoljenja je pristojen upravni organ, ki je izdal gradbeno dovoljenje (pristojna upravna enota), razen v primeru, ko je zaradi predlaganih sprememb objekta treba izdati integralno gradbeno dovoljenje.

Več o postopku pridobitve uporabnega dovoljenja.

Pri rekonstrukciji objektov, ki so zavarovani v skladu s predpisi o kulturnih dediščini, se lahko minimalni tehnični pogoji za opravljanje dejavnosti razlikujejo od predpisanih.

Soglasje za odstopanje se lahko pridobi v postopku izdaje dovoljenja za gradnjo ali rekonstrukcijo v skladu s predpisi o urejanju prostora in graditvi objektov, pod pogojem, da odstopanje ni takšno, da bi bilo zaradi tega ogroženo zdravje in življenje ljudi.

Dokazila

Uporabno dovoljenje: fotokopija

Pravne podlage

• Gradbeni zakon (GZ-1)
• Stanovanjski zakon (SZ-1)

Povezave

• eUprava - uporabno dovoljenje
• Obrazci - pripomočki za uporabo nove gradbene zakonodaje

Na trg se lahko dajejo samo varni proizvodi.

Varen proizvod pomeni vsak proizvod, ki v normalnih ali realno predvidljivih pogojih uporabe, vključno s svojo življenjsko dobo in po potrebi z zagonom, montažo in predpisanim vzdrževanjem, ne predstavlja nikakršne nevarnosti ali pa samo minimalno nevarnost, ki se ob primerni uporabi proizvoda oceni za sprejemljivo in skladno z visoko ravnjo varnosti in zdravja oseb z upoštevanjem predvsem:

• lastnosti proizvoda, vključno z njegovo sestavo, embalažo ter navodili za montažo in po potrebi za namestitev in vzdrževanje,
• vpliva na druge proizvode, kadar se utemeljeno predvideva, da bo uporabljen z njimi,
• predstavitve proizvoda, označevanja, opozoril in navodil za uporabo in odstranjevanje ter drugih oznak ali podatkov o proizvodu,
• vrste potrošnikov, ki so v nevarnosti, kadar uporabljajo proizvod, predvsem otrok in starejših.

Proizvodi, ki so dani na trg, morajo biti označeni s primernimi, jasno zapisanimi in lahko razumljivimi opozorili v slovenskem jeziku o nevarnostih, ki jih lahko predstavlja.

Pravne podlage

• Zakon o splošni varnosti proizvodov (ZSVP-1)

Povezave

• Varnost potrošniških proizvodov

Za komisijsko prodajo gre tako lahko v primeru posredniške prodaje novega blaga, kot tudi rabljenega blaga, o čemer se dogovorita dve entiteti v državi. Če gre za čezmejno, mednarodno sodelovanje, pa se namesto izraza komisijska uporablja konsignacijska pogodba.

S komisijsko pogodbo se dogovorijo pogoji sodelovanja. Komisionar se zavezuje opraviti v svojem imenu na račun komitenta enega ali več poslov zanj, za kar bo dobil plačano provizijo.

Provizija je lahko standardna, po tarifah, kot jo zaračunava komisionar vsem komitentom, ali pa je določena s pogodbo posebej za nek posel. Lahko je v fiksnem znesku ali v relativnem – odstotkih od prodajne vrednosti.

Iz knjigovodskega vidika je pri komisijski prodaji pomembno predvsem, da:

• Proizvode oziroma blago v taki prodaji izkazuje komitent med svojimi sredstvi, dokler ne dobi sporočila o prodaji;
• Pri komisionarju se blago v taki prodaji vodi izvenbilančno;
• Pri prodaji se vzpostavi dolžniško-upniško razmerje med komitentom in komisionarjem;
• Pri prodaji se razbremeni zaloga pri komitentu in v zunajbilančni evidenci pri komisionarju;
• Prihodki nastanejo, ko komisionar proda blago končnemu kupcu.

Pravne podlage

• Obligacijski zakonik (OZ)

Pri komisijski prodaji blaga sta vedno opravljeni dve dobavi blaga, pri čemer komitent (fizična ali pravna oseba, ki prinese blago v prodajalno) opravi dobavo blaga komisionarju (davčnemu zavezancu, ki proda blago končnemu kupcu), komisionar pa opravi dobavo blaga končnemu kupcu.

Pri obračunavanju DDV in davčnem potrjevanju računov ima komisionar 3 možnosti:

1. Komisionar je identificiran za namene DDV in od dobave rabljenega blaga obračunava DDV po posebni ureditvi (v tem primeru na izdanem računu DDV ne izkaže, mora pa navesti klavzulo »Posebna ureditev – rabljeno blago«) *.
2. Komisionar je identificiran za namene DDV in DDV od prodaje rabljenega blaga obračunava po splošni ureditvi (v tem primeru od opravljene dobave, t.j. od zneska, ki ga prejme od kupca (provizije), obračuna DDV).
3. Komisionar je mali davčni zavezanec, oproščen plačila DDV, zato na računu DDV ne obračuna. Mali davčni zavezanec ne more uporabljati posebne ureditve iz 1. točke. Mali davčni zavezanec je tisti, ki je oproščen plačila DDV do limita 50.000 € in se ni prostovoljno identificiral za namene DDV. Pozor: v limit 50.000 € se všteva celoten znesek opravljenih obdavčljivih dobav (torej vrednost dobav rabljenega blaga in ne samo razlika v ceni ali znesek provizije)!

* Komisionar lahko obračunava DDV od razlike v ceni, če blago kupi od točno določenih oseb, in sicer od:

• osebe, ki ni davčni zavezanec (fizične osebe),
• malega davčnega zavezanca (davčni zavezanec, ki ni identificiran za namene DDV),
• drugega obdavčljivega preprodajalca, če ta uporabi posebno ureditev, tj. obračun DDV od razlike v ceni,
• drugega davčnega zavezanca, ki dobavi blago z oprostitvijo plačila DDV (ker je le ta blago v celoti uporabljal v oproščeni dejavnosti in zato ni imel pravice do odbitka DDV).

Pravne podlage

• Zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV-1)
• Zakon o davčnem potrjevanju računov (ZDavPR)