Vinogradništvo

Pred začetkom opravljanja kmetijske dejavnosti se je potrebno registrirati. Najpogostejša oblika je kmetijsko gospodarstvo.

Kmetijsko gospodarstvo je organizacijsko in poslovno zaokrožena gospodarska celota, ki obsega eno ali več proizvodnih enot, se ukvarja s kmetijsko ali kmetijsko in gozdarsko dejavnostjo, ima enotno vodstvo, naslov ali sedež, ime ali firmo in je organizirano kot:

• pravna oseba,
• samostojni podjetnik posameznik,
• kmetija, ki ni pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik,
• kmetijsko gospodarstvo – skupni pašnik,
• kmetijsko gospodarstvo – planina.

Kmetijsko gospodarstvo mora imeti nosilca kmetijskega gospodarstva, ki je lahko pravna ali fizična oseba.

Kmetijska gospodarstva na območju republike Slovenije so vpisana v Register kmetijskih gospodarstev (RKG). V RKG se enotno vodijo podatki o kmetijskem gospodarstvu ter subjektih vezanih na kmetijsko gospodarstvo.

V RKG se morajo vpisati kmetijska gospodarstva, ki:

• morajo biti v skladu s predpisi z delovnega področja ministrstva vpisana v obvezne zbirke podatkov ministrstva,
• uveljavljajo finančne podpore po Zakonu o kmetijstvu ali kakršnekoli druge ukrepe kmetijske politike,
• so za opravljanje kmetijske dejavnosti vpisana v uradne evidence oziroma registre po drugih predpisih,
• imajo v uporabi najmanj en hektar zemljišč, ki po evidenci dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč sodijo med kmetijska zemljišča ali 0,1 ha oljčnika ali 0,2 ha intenzivnega sadovnjaka ali 0,1 ha jagodičja ali lupinarja ali hmeljišče,
• tržijo pridelke, ki jih pridelujejo.

Vlogo za pridobitev statusa kmeta se vloži na upravno enoto, na območju katere leži večji del kmetijskega zemljišča, ki ga posameznik uporablja. Gospodarska družba mora izvesti vpis v Poslovni register Slovenije. Oseba s statusom kmeta je obdavčena s katastrskim dohodkov, medtem ko je gospodarska družba z davkom na dobiček.

Na vinorodnem območju Republike Slovenije se za pridelavo vina lahko sadijo le tiste sorte vinske trte Vitis vinifera, ki jih določa trsni izbor.

Pravne podlage

• Pravilnik o seznamu geografskih označb za vina in trsnem izboru
• Zakon o vinu (ZVin)
• Zakon o varnosti v železniškem prometu (ZVZelP-1)
• Pravilnik o postopkih preverjanja duševne in telesne zmožnosti izvršilnih železniških delavcev

Povezave

• Sorte vinske trte, ki se smejo saditi v posameznih vinorodnih okoliših

Trgatev grozdja ni dovoljena, preden grozdje ni tehnološko zrelo. Tehnološko zrelost ugotavlja pridelovalec sam, pri čemer upošteva rezultate spremljanja dozorevanja grozdja.

Sladkorna stopnja grozdja ob trgatvi mora dosegati minimalno predpisano sladkorno stopnjo za posamezno vinorodno območje, ki omogoča predelavo v vino.

Informacije o spremljanju dozorevanja grozdja so objavljene na spletnih straneh pooblaščenih organizacij. Pooblaščene organizacije za spremljanje dozorevanja grozdja v Sloveniji so:

• Kmetijsko gozdarski zavod Maribor,
• Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica,
• Kmetijsko gozdarski zavod Novo mesto,

Grozdje, ki je namenjeno pridelavi vrhunskih vin, zahteva dodatne pogoje glede tehnološke zrelosti. Zanj mora pridelovalec pridobiti mnenje pooblaščene organizacije, na podlagi kontrole na terenu. Spremljanje dozorevanja grozdja izvajajo pooblaščene organizacije s kontrolo na terenu.

Pravne podlage

• Pravilnik o kontroli kakovosti grozdja v času trgatve
• Zakon o vinu (ZVin)
• Pravilnik o strokovni usposobljenosti izvršilnih železniških delavcev

V register se lahko vpiše fizična oseba, ki je nosilec kmetijskega gospodarstva oziroma pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik. Zavezanci za vpis so pridelovalci grozdja in vina, ki obdelujejo 0,05 ha ali več vinogradov, oziroma manj, če dajejo grozdje, vino oziroma druge proizvode iz grozdja in vina v promet.

Postopek za vpis v register se uvede na podlagi vloge pridelovalca upravni enoti, ki mora vsebovati podatke o pridelovalcu in podatke o vinogradu (če ga obdelujejo).

Postopek za vpis v register uvede tudi upravna enota po uradni dolžnosti, če na podlagi vpisa ali spremembe podatkov v registru kmetijskih gospodarstev ugotovi, da je pridelovalec zavezanec za vpis v register.

Kot potrdilo o vpisu v register velja izpis iz registra, ki ga izda upravna enota.

Register vodi 30 upravnih enot, katerih sedež je znotraj vinorodnega območja Slovenije.

Podrobneje

Podatke o pridelku grozdja, mošta, vina oziroma drugih proizvodov morajo upravni enoti sporočiti pridelovalci, ki so vpisani v register pridelovalcev grozdja in vina in ki:

• obdelujejo najmanj 0,1 ha vinogradov, ali
• del ali celoten pridelek grozdja, mošta, vina oziroma drugih proizvodov tržijo.

Pridelovalci morajo vsako leto do 20. novembra prijaviti:

• Celoten pridelek grozdja
• Izvedene enološke postopke na pridelku mošta in vina

Prav tako morajo pridelovalci javljati spremembe podatkov. Spremembe je potrebno javiti upravni enoti najkasneje v tridesetih dneh od njihovega nastanka.

Pravne podlage

• Zakon o vinu (ZVin)
• Pravilnik o registru pridelovalcev grozdja in vina
• Pravilnik o strokovni usposobljenosti izvršilnih železniških delavcev

Če se v postopku pridelave grozdja in vina prekorači predpisani hektarski pridelek grozdja tako, da se preseže 14 000 litrov vina na hektar, ali če tropine in droži vsebujejo manj kot 0,5 vol. % alkohola, mora pridelovalec količino vina, ki predstavlja razliko med dejansko dobljeno količino grozdja in največjo dovoljeno količino grozdja obvezno destilirati.

Destilacijo presežne količine mora zavezanec za obvezno destilacijo vina izvesti na svoj račun, najpozneje en mesec po prijavi pridelka v register pridelovalcev grozdja in vina. 

O datumu in kraju destilacije presežne količine mora zavezanec za obvezno destilacijo vina pisno obvestiti kmetijsko inšpekcijo najmanj deset dni prej. O izvedbi destilacije naredi kmetijski inšpektor zapisnik, iz katerega so razvidni podatki o vinogradu, v katerem je bil pridelek presežen, o količinah pridelka in o presežnih količinah. Zapisnik kmetijskega inšpektorja zavezanec za obvezno destilacijo vina predloži ob prijavi ustreznega zmanjšanja pridelka v registru, kar je pogoj za trženje drugega pridelka pridelovalca. Zavezanec za obvezno destilacijo vina mora destilat hraniti še najmanj dve leti po njeni izvedbi.

Pravne podlage

• Uredba o ureditvi trga z vinom
• Pravilnik o registru pridelovalcev grozdja in vina
• Pravilnik o mojstrskih izpitih
• Pravilnik o strokovni usposobljenosti izvršilnih železniških delavcev

Povezave

• Obrtno - podjetniška zbornica Slovenije

FFS se morajo pravilno uporabljati.

Pravilna uporaba vključuje zlasti:

• uporabo FFS v skladu z etiketo in navodilom za uporabo,
• ravnanje s FFS, kar poleg tretiranja vključuje tudi pripravo škropilne brozge pred tretiranjem, ravnanje z ostanki škropilne brozge v rezervoarjih naprav po tretiranju ter čiščenje naprav, uporabljenih pri tretiranju, na način, ki ne ogroža zdravja ljudi in okolja,
• skladiščenje oziroma shranjevanje FFS na način, da se prepreči ogrožanje zdravja ljudi in okolja,
• upoštevanje posebnih ukrepov za varstvo čebel,
• preprečevanje zanašanja FFS,
• časovno omejitev dostopa ljudi na nedavno tretiranih površinah, 
• upoštevanje dobre prakse varstva rastlin in dobre kmetijske prakse pri uporabi s FFS tretiranega semena.

Uporabnik FFS mora pri uporabi FFS upoštevati tudi določbe predpisov, ki urejajo varstvo voda, varstvo okolja, varnost in zdravje pri delu, odpadke ter javni red in mir ter posebne ukrepe iz zakona, ki ureja promet in uporabo FFS.

Posebni ukrepi vključujejo prepoved tretiranja iz zraka, ukrepe varovanja vodnega okolja in pitne vode, zmanjševanje uporabe ali tveganj zaradi uporabe FFS na posebnih območjih, zmanjševanje uporabe ali tveganj zaradi uporabe FFS na javnih površinah ter integrirano varstvo rastlin pred škodljivimi organizmi.

Uporabnik FFS mora nemudoma obvestiti pristojni organ ali fitosanitarnega inšpektorja o nezaželenih vplivih FFS, ki jih opazi pri uporabi FFS (npr. o opažanjih v zvezi z možnostjo nevarnega ali neželenega vpliva FFS ali ostankov FFS na zdravje ljudi, živali, okolje, tretirane rastline ali rastline, ki sledijo v kolobarju).

Pravne podlage

• Zakon o fitofarmacevtskih sredstvih (ZFfS-1)
• Pravilnik o pravilni uporabi fitofarmacevtskih sredstev

V primeru posebnih okoliščin in nevarnosti v varstvu rastlin, ki jih uporabnik FFS ne more preprečiti z nobenim drugim ukrepom ali sredstvom, lahko vlagatelj vloži vlogo za izdajo dovoljenja za nujne primere v zvezi z varstvom rastlin za uporabo fitofarmacevtskega sredstva (FFS), ki ni registrirano v Republiki Sloveniji; ali za neregistrirano rabo za FFS, ki je že v prometu v Republiki Sloveniji. 

Uprava vlogo presodi in če je upravičena, izda dovoljenje za nujne primere v zvezi z varstvom rastlin za obdobje največ 120 dni in za promet ter omejeno in nadzorovano uporabo FFS.

Podrobneje

Dovoljenje za vzporedno trgovanje se izda za fitofarmacevtsko sredstvo, ki je že registrirano v eni državi članici (država članica izvora) in je identično referenčnemu sredstvu, ki je že registrirano v Republiki Sloveniji.

O dovoljenju za vzporedno trgovanje odloči pristojni organ. 

Za promet in uporabo FFS, za katerega je bilo izdano dovoljeje za vzporedni promet, veljajo isti pogoji uporabe, veljavnost dovoljenja in morebitne omejitve kot so navedene v registraciji referenčnega sedstva.

Vlagatej vloži vlogo pristojnemu organu na obrazcu z obveznimi prilogami.

Podrobneje