Warning Notice
Pomembno: Od 1. 1. 2025 je v veljavi nova Standardna klasifikacija dejavnosti (SKD 2025). Ker se vsebine glede SKD šifer dejavnosti na portalu SPOT še posodabljajo, vas prosimo, da si pri uvrščanju posamezne dejavnosti pomagate z novim SKD šifrantom, ki je na voljo tukaj: SKD_2025 - Standardna klasifikacija dejavnosti 2025 in Pojasnili k standardni klasifikaciji dejavnosti – SKD 2025.
Več informacij o novi SKD 2025: Nova različica evropske in nacionalne statistične klasifikacije gospodarskih dejavnosti.
Vodenje, varstvo in zaposlitev pod posebnimi pogoji
Vodenje, varstvo in zaposlitev pod posebnimi pogoji je organizirana oblika varstva, s katero se izpolnjujejo z ustavo in zakoni določene temeljne človekove pravice odraslih invalidnih oseb do storitve, ki tem osebam (v nadaljevanju: uporabnikom) v skladu z njihovimi sposobnostmi, daje možnost aktivnega vključevanja v družbeno življenje in delovno okolje ter opravljanja koristnega, vendar njihovim zmožnostim primernega dela.
Vodenje, varstvo in zaposlitev pod posebnimi pogoji so organizirani in se izvajajo tako, da uporabnikom omogočajo ohranjanje pridobljenih znanj in širitev novih znanj in delovnih spretnosti, pridobivanje novih socialnih in delovnih navad, uresničevanje lastnih idej in ustvarjalnosti in stimuliranje občutka koristnosti in samopotrditve. Storitev zagotavlja tudi druge oblike varstva, ki uporabnikom in njihovim družinam omogočajo delovno in socialno udejstvovanje.
Uporabnikom omogoča tudi nagrajevanje za opravljeno delo v skladu s splošnim aktom izvajalca.
Standard določa minimalen obseg storitve, ki ga izvajalec zagotavlja v okviru javne službe.
Konkreten obseg storitve se določi z individualnim dogovorom, ki ga izvajalec podpiše z uporabnikom. Sestavni del dogovora je tudi dodatna ponudba izvajalca, za katero se odločita uporabnik oziroma njegov zakoniti zastopnik, in del storitve, ki se izvaja v nadstandardnem obsegu. Daljši čas trajanja storitve, izvedba prostočasnih in kreativnih aktivnosti izven storitve ter letovanja, športna in kulturna udejstvovanja se ne izvajajo v okviru standarda storitve.
S sklenitvijo dogovora se zunanjemu uporabniku lahko zagotovi storitev v trajanju, krajšem odpet ur dnevno oziroma enkrat tedensko.
Osnovna oskrba zajema bivanje, prehrano, tehnično oskrbo in prevoze.
Socialna oskrba zajema vodenje, varstvo in zaposlitev pod posebnimi pogoji.
Če izvajalec poleg storitve vodenja, varstva in zaposlitve pod posebnimi pogoji izvaja tudi storitev institucionalnega varstva uporabnikov te storitve ali storitev pomoči družini na domu duševno in telesno prizadetih oseb, se za izvajanje teh storitev uporabljajo standardi in normativi za te storitve.
Upravičenci do storitve so:
- odrasle osebe z motnjami v duševnem razvoju;
- odrasle osebe z več motnjami.
Postopek; postopek izvajanja storitve zajema začetno informiranje, izvajanje postopka v zvezi s sprejemom, vsebinsko pripravo na sprejem upravičenca, podpis dogovora o izvajanju storitve in pripravo individualnega načrta, izvajanje storitve in njeno prenehanje.
Postopek uveljavljanja pravice do storitve natančneje ureja pravilnik o postopku pri uveljavljanju pravice do institucionalnega varstva.
Oblike storitve:storitev upravičencem zagotavljajo varstveno delovni centri, ki delujejo kot javni socialno varstveni zavodi in koncesionarji, ki so za opravljanje te storitve pridobili koncesijo na podlagi javnega natečaja.
Trajanje:storitev traja dokler obstajajo razlogi za:
- vključitev uporabnika v to obliko varstva in dokler je pripravljen storitev sprejemati;
- začasno ali občasno vključitev.
Storitev se izvaja občasno, kadar se izvaja za določen krajši čas, ki se periodično ponavlja.
Storitev se izvaja začasno, kadar se izvaja le za določeno obdobje.
Neposredno izvajanje storitve se začne v dopoldanskem (jutranjem) času in traja osem ur dnevno pet delovnih dni v tednu, vsebine izven tega standarda pa so odvisne od dogovora med uporabnikom in izvajalcem. Kot vsebine izven standarda se štejejo: daljši čas trajanja storitve, izvedba prostočasnih aktivnosti izven 8‑urne storitve, letovanja, zimovanja, športna in kulturna udejstvovanja, izvedba kvizov ipd.
Za dnevno prisotnost se šteje, da je upravičenec dnevno prisoten najmanj pet ur.
Metode: podlaga za izvajanje storitve je oblikovanje individualnega dogovora o izvajanju storitve. Storitev se izvaja po metodah individualnega in skupinskega dela, pri čemer se upoštevajo načela individualizacije, multidisciplinarnosti, celovitosti obravnave, aktivnosti, avtonomnosti in možnosti izbire.
Velja za naslednje dejavnosti po SKD:
Splošni pogoji
-
Za opravljanje dejavnosti se morate predhodno registrirati in izbrati ustrezno statusno obliko.
-
Poslovni subjekt mora v okviru svojega poslovanja sprejeti odločitev ali postati davčni zavezanec. Če se podjetje odloči, da bo postalo zavezanec za DDV, je potrebno davčnemu organu predložiti zahtevek za izdajo identifikacijske številke za DDV. Ko je zavezanec identificiran za namene DDV, je treba davčnemu uradu predložiti obračun davka za vsako davčno obdobje posebej. Davčno obdobje je koledarski mesec ali koledarsko trimesečje.
Kdaj postati davčni zavezanec?
Pravne podlage
- Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2)
- Zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV-1)
- Zakon o dohodnini (ZDoh-2)
Pristojni organ
Finančna uprava Republike Slovenije
Šmartinska cesta 55
1000 Ljubljana -
Zakon o gospodarskih družbah določa, da morajo vsi – družbe in podjetniki – voditi poslovne knjige ter jih enkrat letno zaključiti v skladu z zakonom in Slovenskimi računovodskimi standardi (2024) ali mednarodnimi standardi računovodskega poročanja.
Pravne podlage
- Zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV-1)
- Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1)
- Slovenski računovodski standardi
- Zakon o davčnem potrjevanju računov (ZDavPR)
Pristojni organ
Ministrstvo za finance
Župančičeva 3
1000 Ljubljana -
Področje delovne zakonodaje regulira Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1). Poleg pogodbe o zaposlitvi, slovenska zakonodaja opredeljuje tudi več posebnih oblik opravljanja dela. Pri sklenitvi delovnega razmerja je potrebno upoštevati predpisan postopek zaposlitve.
Delodajalec mora na delovnem mestu dosledno upoštevati:
- ureditev obveznih socialnih zavarovanj in refundacije nadomestila plač,
- varnost in zdravje pri delu,
- v primeru nezgod ali poškodb pri delu je potrebno ustrezno prijaviti nezgodo in poškodbe pri delu.
V kolikor delodajalec zaposluje tujca, državljana tretjih držav, je potrebno zanj pridobiti enotno dovoljenje za prebivanje in delo.
Pravne podlage
- Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1)
- Zakon o prispevkih za socialno varnost (ZPSV)
- Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2)
- Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ)
- Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (ZSDP-1)
- Zakon o urejanju trga dela (ZUTD)
- Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1)
- Zakon o tujcih (ZTuj-2)
- Zakon o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev (ZZSDT)
Pristojni organ
Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
Štukljeva cesta 44
1000 LjubljanaZavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije
Miklošičeva cesta 24
1507 Ljubljana -
Poslovni subjekti morajo v okviru delovanja odgovorno poslovati. Pri tem morajo dosledno upoštevati načela:
- intelektualne lastnine;
- avtorske in sorodnih pravic;
- požarne varnosti;
- varstva osebnih podatkov;
- javne rabe slovenskega jezika.
Pristojni organ
Ministrstvo za pravosodje
Župančičeva 3
1000 LjubljanaMinistrstvo za kulturo
Maistrova ulica 10
1000 LjubljanaMinistrstvo za gospodarstvo, turizem in šport
Kotnikova 5
1000 LjubljanaMinistrstvo za obrambo
Vojkova cesta 55
1000 Ljubljana
Pogoji
-
Koncesija na področju socialnega varstva se podeli za opravljanje javne službe na področju socialnega varstva.
Koncedent je država, razen za storitev pomoči na domu, kjer je koncedent občina.
Koncesija se na podlagi javnega razpisa podeli pravni ali fizični osebi (v nadaljnjem besedilu: koncesionar), ki izpolnjuje predpisane pogoje.
Ministrstvo, pristojno za socialno varstvo, oziroma občinski svet s koncesijskim aktom določita vrsto in obseg storitev, za katere se objavi javni razpis (v nadaljnjem besedilu: razpis) za podelitev koncesije.
Razpis se lahko objavi samo za storitev oziroma posamezno obliko storitve, kot jo določajo krovni zakon in na njegovi podlagi izdan predpis o standardih in normativih socialno varstvenih storitev.
Koncesije ni mogoče razpisati le za del storitve.
Koncesionar mora izpolnjevati naslednje pogoje:
- da je pravna oseba v Republiki Sloveniji, registrirana za opravljanje dejavnosti, ki je predmet koncesije, oziroma da je podružnica tuje pravne osebe za opravljanje te dejavnosti, vpisana v register v Republiki Sloveniji, ali da je fizična oseba, ki je v Republiki Sloveniji registrirana za opravljanje dejavnosti, ki je predmet koncesije;
- da izpolnjuje pogoje glede prostorov, opreme, kadrov in druge pogoje, kot jih določajo krovni zakon in na njegovi podlagi izdani izvršilni predpisi za opravljanje storitve, za katero se razpisuje koncesija (v nadaljnjem besedilu: storitve);
- da ima izdelan podroben program dela izvajanja storitve;
- da zagotavlja kakovostno izvajanje storitve;
- da izkazuje finančno in poslovno sposobnost.
Koncesija se podeli za določen čas. Za storitev vodenja in varstva ter zaposlitve pod posebnimi pogoji se koncesija podeli za 20 let.
Koncedent koncesionarja vpiše v register izdanih koncesij.
Upravičenci do oprostitev pri plačilih socialno varstvenih storitev lahko uveljavljajo te oprostitve le za socialno varstvene storitve, ki jih v okviru mreže javne službe in v skladu s predpisanimi standardi in normativi opravi javni socialno varstveni zavod ali koncesionar, katerih cena je oblikovana v skladu s predpisano metodologijo in za katere zakon ne določa, da so za upravičenca brezplačne.
-
Pred vpisom v register izvajalcev socialno varstvenih storitev na podlagi dovoljenja za delo oziroma pred pridobitvijo koncesije in vpisom v register koncesionarjev mora imetnik dovoljenja oziroma koncesionar pridobiti soglasje k ceni socialno varstvene storitve.
Ceno storitve določi organ upravljanja pravne osebe oziroma sama fizična oseba na podlagi predpisane metodologije.
Izvajalec socialno varstvene storitve vloži vlogo za soglasje k ceni storitve, in sicer pri pristojnem ministrstvu, na obrazcu. Obrazci so v prilogah Pravilnika o metodologiji za oblikovanje cen socialno varstvenih storitev.
Elementi za oblikovanje cen so:
- stroški dela,
- stroški materiala in storitev,
- stroški amortizacije,
- stroški investicijskega vzdrževanja,
- stroški financiranja.
Izvajalci socialno varstvenih storitev oblikujejo cene za standardne in nadstandardne socialno varstvene storitve. Oblikovanje cen standardne in nadstandardne storitve mora biti ločeno.
K cenam storitve soglasje daje ministrstvo, pristojno za socialno varstvo.
Dokazila
Soglasje k ceni socialno varstvenih storitev
Pravne podlage
- Zakon o socialnem varstvu (ZSV)
- Pravilnik o koncesijah na področju socialnega varstva
- Pravilnik o opravljanju socialno varstvenih storitev na podlagi dovoljenja za delo in vpisa v register
- Pravilnik o metodologiji za oblikovanje cen socialno varstvenih storitev
Pristojni organ
Ministrstvo za solidarno prihodnost
Dunajska cesta 21
1000 Ljubljana -
Izvajalci institucionalnega varstva so vpisani v register zasebnikov in pravnih oseb, ki opravljajo socialnovarstvene storitve pomoč družini na domu, socialni servis, institucionalno varstvo in storitve vodenje in varstvo ter zaposlitev pod posebnimi pogoji oziroma koncesionarjev.
Pravne podlage
- Zakon o socialnem varstvu (ZSV)
- Pravilnik o koncesijah na področju socialnega varstva
- Pravilnik o pogojih izdaje dovoljenja za delo in vpisu v register zasebnikov in pravnih oseb, ki opravljajo socialnovarstvene storitve pomoč družini na domu, socialni servis, institucionalno varstvo in storitve vodenje in varstvo ter zaposlitev pod posebnimi pogoji
-
Izvajalec socialno varstvene storitve je dolžan sproti pisno poročati Ministrstvu za solidarno prihodnost o vseh dejstvih in pojavih, ki bi utegnili vplivati na izvajanje storitve, kot so pomembnejše kadrovske spremembe, nepredvideni dogodki, nesreče ipd.
Pravne podlage
-
Koncesionar je dolžan koncedentu enkrat letno do konca marca predložiti letno poročilo, ki obsega bilanco stanja, izkaz poslovnega izida in prilogo s pojasnili k izkazom ter poslovno poročilo, ki se nanaša na izvajanje storitve.
Pravne podlage
-
Če izvajalec poleg socialno varstvene dejavnosti opravlja še kakšno drugo dejavnost, mora v letnem poročilu oziroma računovodskih izkazih prikazati ločeno poslovanje na področju socialnega varstva.
Če koncesionar poleg storitve, za katero mu je bila podeljena koncesija, izvaja tudi druge storitve ali dejavnosti, za katere je registriran, je dolžan upoštevati predpise o računovodstvu in zagotavljati ločeno spremljanje poslovanja in prikaz izida poslovanja s sredstvi javnih financ in drugimi sredstvi za opravljanje javne službe od spremljanja poslovanja s sredstvi, pridobljenimi iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu.
Pravne podlage