Vzdrževanje javne železniške infrastrukture
Vzdrževanje javne železniške infrastrukture in vodenje železniškega prometa na njej je obvezna gospodarska javna služba.
Gospodarsko javno službo opravlja podjetje Slovenske železnice d. o. o., ki je upravljavec na podlagi pogodbe o opravljanju gospodarske javne službe.
Javna železniška infrastruktura so objekti in naprave, potrebni za nemoteno odvijanje javnega železniškega prometa, ter pripadajoča zemljišča, ki funkcionalno služijo njihovi namenski rabi.
Vzdrževanje javne železniške infrastrukture obsega izvajanje:
- vzdrževalnih del, ki ohranjajo normalno obratovalno sposobnost in zagotavljajo prometno varnost;v redna vzdrževalna dela sodi tudi zamenjava v okviru vzdrževanja, ki pomeni zamenjavo komponent pri preventivnem in korektivnem vzdrževanju z deli, ki imajo identično funkcijo in enako delujejo, ter nadzor nad podsistemi, zagotovitev vzpostavitve prevoznih prog ob naravnih in drugih nesrečah, vodenje registrov in evidenc in izvajanje meritev posameznih parametrov ali delov sistema,
- obnov javne železniške infrastrukture.
Vodenje železniškega prometa na javni železniški infrastrukturi obsega predvsem:
- vodenje prometa vlakov,
- izvajanje voznega reda omrežja,
- opravljanje tehnološkega procesa na prometnih mestih,
- nadzor nad delom prevoznikov,
- obveščanje varnostnega organa o sumu kršitve, ki jo je storil prevoznik s svojim ravnanjem v nasprotju z licenco, varnostnim spričevalom ali dodeljeno vlakovno potjo.
Gospodarjenje z javno železniško infrastrukturo obsega predvsem:
- pripravo predloga načrta vzdrževanja obstoječe javne železniške infrastrukture,
- pripravo strokovnih podlag za nove razvojne projekte železniške infrastrukture,
- sklepanje pravnih poslov, povezanih z gospodarjenjem z javno železniško infrastrukturo in postajnimi poslopji.
Upravljavec mora vzpostaviti in voditi informacijski sistem vodenja obnov ali nadgradnje javne železniške infrastrukture.
Velja za naslednje dejavnosti po SKD:
Splošni pogoji
-
Za opravljanje dejavnosti se morate predhodno registrirati in izbrati ustrezno statusno obliko.
-
Poslovni subjekt mora v okviru svojega poslovanja sprejeti odločitev ali postati davčni zavezanec. Če se podjetje odloči, da bo postalo zavezanec za DDV, je potrebno davčnemu organu predložiti zahtevek za izdajo identifikacijske številke za DDV. Ko je zavezanec identificiran za namene DDV, je treba davčnemu uradu predložiti obračun davka za vsako davčno obdobje posebej. Davčno obdobje je koledarski mesec ali koledarsko trimesečje.
Kdaj postati davčni zavezanec?
Pravne podlage
- Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2)
- Zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV-1)
- Zakon o dohodnini (ZDoh-2)
Pristojni organ
Finančna uprava Republike Slovenije
Šmartinska cesta 55
1000 Ljubljana -
Zakon o gospodarskih družbah določa, da morajo vsi – družbe in podjetniki – voditi poslovne knjige ter jih enkrat letno zaključiti v skladu z zakonom in Slovenskimi računovodskimi standardi (2024) ali mednarodnimi standardi računovodskega poročanja.
Pravne podlage
- Zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV-1)
- Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1)
- Slovenski računovodski standardi
- Zakon o davčnem potrjevanju računov (ZDavPR)
Pristojni organ
Ministrstvo za finance
Župančičeva 3
1000 Ljubljana -
Področje delovne zakonodaje regulira Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1). Poleg pogodbe o zaposlitvi, slovenska zakonodaja opredeljuje tudi več posebnih oblik opravljanja dela. Pri sklenitvi delovnega razmerja je potrebno upoštevati predpisan postopek zaposlitve.
Delodajalec mora na delovnem mestu dosledno upoštevati:
- ureditev obveznih socialnih zavarovanj in refundacije nadomestila plač,
- varnost in zdravje pri delu,
- v primeru nezgod ali poškodb pri delu je potrebno ustrezno prijaviti nezgodo in poškodbe pri delu.
V kolikor delodajalec zaposluje tujca, državljana tretjih držav, je potrebno zanj pridobiti enotno dovoljenje za prebivanje in delo.
Pravne podlage
- Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1)
- Zakon o prispevkih za socialno varnost (ZPSV)
- Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2)
- Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ)
- Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (ZSDP-1)
- Zakon o urejanju trga dela (ZUTD)
- Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1)
- Zakon o tujcih (ZTuj-2)
- Zakon o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev (ZZSDT)
Pristojni organ
Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
Štukljeva cesta 44
1000 LjubljanaZavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije
Miklošičeva cesta 24
1507 Ljubljana -
Poslovni subjekti morajo v okviru delovanja odgovorno poslovati. Pri tem morajo dosledno upoštevati načela:
- intelektualne lastnine;
- avtorske in sorodnih pravic;
- požarne varnosti;
- varstva osebnih podatkov;
- javne rabe slovenskega jezika.
Pristojni organ
Ministrstvo za pravosodje
Župančičeva 3
1000 LjubljanaMinistrstvo za kulturo
Maistrova ulica 10
1000 LjubljanaMinistrstvo za gospodarstvo, turizem in šport
Kotnikova 5
1000 LjubljanaMinistrstvo za obrambo
Vojkova cesta 55
1000 Ljubljana
Pogoji
-
Za opravljanje dejavnosti se morate predhodno registrirati in izbrati ustrezno statusno obliko.
-
Upravljavec mora oblikovati cenik za opravljanje del gospodarjenja javne železniške infrastrukture. Cenik mora pokrivati vsaj upravičene stroške materiala, storitev, dela, amortizacijo, odhodke financiranja in druge upravičene izredne odhodke.
Ceniku morata biti priložena tudi podrobna specifikacija in izračun vseh stroškov.
Pravne podlage
- Uredba o načinu opravljanja obvezne gospodarske javne službe vzdrževanja javne železniške infrastrukture in vodenja železniškega prometa
- Zakon o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti (ZVISJV-1)
- Pravilnik o obveznostih izvajalca sevalne dejavnosti in imetnika vira ionizirajočih sevanj
-
Upravljavec mora vzpostaviti in voditi informacijski sistem vodenja investicij v javno železniško infrastrukturo.
Informacijski sistem za vodenje obnov, nadgradenj in investicij v javno železniško infrastrukturo se vzpostavi in vzdržuje za opravljanje in spremljanje nalog subjektov, ki izvajajo dejavnost vodenja obnov, dejavnost nadgradenj in dejavnost investicij v javno železniško infrastrukturo. Spremlja se stanje obnov, nadgradenj in investicij v javno železniško infrastrukturo.
Upravljavec mora pristojnemu organu omogočiti vpogled v stanje investicij in dokumentacijo, ki se vodi v okviru informacijskega sistema.
Informacijski sistem za vodenje obnov, nadgradenj in investicij v javno železniško infrastrukturo vsebuje naslednje podatke o:
- pravni podlagi,
- investicijski dokumentaciji,
- okoljski dokumentaciji,
- strokovnih podlagah za Državni prostorski načrt,
- Državnem prostorskem načrtu,
- projektu dokumentaciji za gradnjo,
- upravnih aktih, ki se nanašajo na gradnjo in pridobivanje zemljišč,
- javnem naročilu,
- odkupu zemljišč,
- pogodbah in
- izvajanju posamezne dejavnosti.
Osnovne funkcije informacijskega sistema morajo zagotavljati orodja, ki omogočajo pripravo in spremljanje izvajanja obnov, nadgradenj in investicij v elektronski obliki. Upravljavec mora skrbeti za redno vzdrževanje in ažuriranje podatkov informacijskega sistema.
Pravne podlage
- Zakon o železniškem prometu (ZZelP)
- Pravilnik o informacijskem sistemu za vodenje obnov, nadgradenj in investicij v javno železniško infrastrukturo
- Pravilnik o strokovni usposobljenosti izvršilnih železniških delavcev
Povezave
-
Odpri razdelek: Zapri razdelek: Varnostno pooblastilo za upravljanje javne železniške infrastrukture
Za upravljanje javne železniške infrastrukture mora upravljavec pridobiti varnostno pooblastilo s strani pristojnega organa.
Varnostno pooblastilo vsebuje:
- overitev, ki potrjuje, da upravljavec izvaja sistem varnega upravljanja javne železniške infrastrukture;
- overitev, ki potrjuje, da upravljavec izvaja posebne zahteve, potrebne za varno načrtovanje, vzdrževanje in delovanje železniške infrastrukture, vključno z vzdrževanjem signalnovarnostnih naprav in vodenja prometa.
Za pridobitev varnostnega pooblastila je treba vložiti vlogo na pristojni organ. Po administrativnem in vsebinskem pregledu pristojni organ izda varnostno pooblastilo.
Varnostno pooblastilo velja največ pet let in se lahko na vlogo upravljavca podaljša. Varnostno pooblastilo se delno ali v celoti dopolni vselej, kadar pride do sprememb glede železniške infrastrukture. O vseh spremembah mora imetnik varnostnega pooblastila obvestiti pristojni organ.
-
Za gospodarjenje z javno železniško infrastrukturo upravljavec in Vlada Republike Slovenije skleneta pogodbo o opravljanju gospodarske javne službe (vzdrževanje javne železniške infrastrukture).
S pogodbo se uredijo medsebojna razmerja v zvezi z opravljanjem obvezne gospodarske javne službe.
Pogodba vključuje:
- predmet pogodbe,
- vrednost pogodbe,
- obseg storitev,
- natančne parametre posameznih meril vzdrževanja obstoječe javne železniške infrastrukture in vodenja prometa, ki jih zagotavlja upravljavec,
- način in roke izpolnjevanja medsebojnih pogodbenih obveznosti,
- dolžnost upravljavca poročati o vseh dejavnikih in pojavih, ki utegnejo vplivati na opravljanje obvezne gospodarske javne službe,
- način finančnega in strokovnega nadzora nad opravljanjem obvezne gospodarske javne službe,
- pogodbene sankcije zaradi neopravljanja ali nepravilnega opravljanja obvezne gospodarske javne službe,
- medsebojna razmerja v zvezi z morebitno škodo, povzročeno z opravljanjem ali neopravljanjem obvezne gospodarske javne službe,
- razmerja ob spremenjenih in nepredvidljivih okoliščinah,
- način spreminjanja pogodbe,
- čas trajanja pogodbe, prenehanje pogodbe in njeno morebitno podaljšanje.
Upravljavec mora za opravljanje obvezne gospodarske javne službe zagotoviti strokovno usposobljeno osebje in imeti ustrezno opremo, material in druga tehnična sredstva.
Pravne podlage