Zagotavljanje elektronskih komunikacijskih omrežij in storitev

Za opravljanje dejavnosti se je treba predhodno registrirati in izbrati ustrezno statusno obliko.

Ponudnik storitev je pravna ali fizična oseba, ki storitve zajema, hrambe ali spremljevalne storitve na trgu ponuja drugim fizičnim ali pravnim osebam.

Ponudnik storitev mora izpolnjevati splošne pogoje:

• da je registriran pri pristojnem sodišču ali drugem organu,
• da ni zoper ponudnika uveden ali začet postopek prisilne poravnave, stečajni ali likvidacijski postopek, drug postopek, katerega posledica ali namen je prenehanje ponudnikovega poslovanja,
• da poslovanja ponudnika ne vodi izredna uprava ali da ni bil uveden kateri koli drug postopek, podoben navedenim postopkom, skladno s predpisi države, v kateri ima sedež,
• da ni bil pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje v zvezi s podkupovanjem, obsodba pa še ni izbrisana; je ekonomsko-finančno sposoben,
• da ponudniku na kateri koli način ni dokazana huda strokovna napaka na področju, ki je povezano s storitvami hrambe in spremljevalnimi storitvami.

Skladno z regulativnim okvirom s področja elektronskih komunikacij je dovoljeno tudi čezmejno opravljanje storitev pod pogojem, da se predhodno obvesti AKOS.

Pravne podlage

• Zakon o elektronskih komunikacijah (ZEKom-2)

Operater mora pred začetkom ali spremembo zagotavljanja javnih komunikacijskih omrežij oziroma izvajanja javnih komunikacijskih storitev pisno obvestiti Agencijo za komunikacijska omrežja in storitve RS (AKOS) na podlagi obrazca.

Operater z obvestilom pridobi pravico, da se z drugimi operaterji pogaja o medomrežnem povezovanju in kjer je to primerno, od njih pridobi operaterski dostop ali medomrežno povezavo ter, da je določen za izvajalca univerzalne storitve.

AKOS v sedmih dneh po prejemu obvestila operaterja vpiše v evidenco in mu hkrati pošlje potrdilo o vpisu v evidenco. Vpis v uradno evidenco ni pogoj za izvajanje pravic in obveznosti, ki jih imajo operaterji po ZEKom-2.

Pravne podlage

• Splošni akt o vsebini in obliki obvestila o zagotavljanju javnih komunikacijskih omrežij oziroma izvajanju javnih komunikacijskih storitev
• Zakon o elektronskih komunikacijah (ZEKom-2)

Povezave

• Operaterji elektronskih komunikacijskih omrežij in storitev

Na podlagi pisnega obvestila o zagotavljanju javnih komunikacijskih omrežij in izvajanju javnih komunikacijskih storitev je operater zavezan za letno plačilo AKOS-u.

Višina plačila se določi tako, da se število točk pomnoži z vrednostjo točke. Število točk je nominalno enaki 0,1 odstotka točka letnega prihodka, ki ga ima posamezni operater v Republiki Sloveniji iz zagotavljanja javnih komunikacijskih omrežij oziroma izvajanja javnih komunikacijskih storitev, pri čemer število točk ne more biti manjše od 100.

Agencija na utemeljen predlog operaterja pri prihodku od javnih komunikacijskih storitev mednarodnega prometa, ki v celoti izvira in se zaključi zunaj Republike Slovenije, ob določitvi števila točk upošteva polovico letnega prihodka od teh storitev. Navedeno ne velja, kadar tak promet opravi končni uporabnik zadevnega operaterja. Breme dokazovanja, da prihodek izvira od javnih komunikacijskih storitev mednarodnega prometa, ki v celoti izvira in se zaključi zunaj Republike Slovenije, je na operaterju. Če operater dokaže, da je za določeno višino prihodkov od javnih komunikacijskih storitev mednarodnega prometa, ki v celoti izvira in se zaključi zunaj Republike Slovenije, zavezan za plačilo nacionalnemu regulativnemu organu v drugi državi, agencija ob določitvi števila točk višine teh prihodkov ne upošteva.

Vrednost točke se določi s tarifo. V ta namen mora operater vsako leto do 31. marca obvestiti AKOS o višini prihodkov.

Plačilo za posameznega zavezanca AKOS odmeri z odločbo o odmeri plačila. Plačila se odmerijo vnaprej za tekoče koledarsko leto.

Pravne podlage

• Zakon o elektronskih komunikacijah (ZEKom-2)
• Tarifo 2022 o vrednosti točke za plačilo na podlagi obvestila, za plačilo za uporabo radijskih frekvenc in za plačilo za uporabo elementov oštevilčenja

V primeru, da Agencija za komunikacijska omrežja in storitve RS (AKOS) presodi, da izvajanje univerzalne storitve za izvajalca univerzalne storitve predstavlja neupravičeno breme, je ta upravičen do nadomestila za izvajanje univerzalne storitve iz kompenzacijskega sklada, ki ga ustanovi in upravlja AKOS. 

V kompenzacijski sklad morajo prispevati vsi operaterji, ki delujejo na območju Republike Slovenije in imajo prihodek iz zagotavljanja javnih komunikacijskih omrežij oziroma izvajanja javnih komunikacijskih storitev višjih od dveh milijonov evrov.

Višino prispevka za posameznega operaterja določi AKOS na podlagi deleža njegovega prihodka iz zagotavljanja javnih komunikacijskih omrežij oziroma izvajanja javnih komunikacijskih storitev glede na prihodek iz zagotavljanja javnih komunikacijskih omrežij oziroma javnih komunikacijskih storitev vseh operaterjev na območju Republike Slovenije.

Operaterji prispevajo izračunano obveznost v kompenzacijski sklad na podlagi odločbe AKOS, v kateri je določen tudi rok plačila, ki ne sme biti krajši od 30 dni.

Operaterji morajo vsako leto do 31. marca obvestiti AKOS o višini prihodkov, ki so jih imeli v preteklem letu iz zagotavljanja javnih komunikacijskih omrežij oziroma izvajanja javnih komunikacijskih storitev.

Pravne podlage

• Zakon o elektronskih komunikacijah (ZEKom-2)

Kadar operater za zagotavljanje elektronskih komunikacijskih omrežij oziroma izvajanje storitev potrebuje radijsko frekvenco, mora upoštevati določbe ZEKom-1 o uporabi radijskih frekvenc.

Radijska frekvenca je del radiofrekvenčnega spektra, ki se uporablja za radiokomunikacije, in je določena s centralno frekvenco ter širino radiofrekvenčnega kanala, zgornjo in spodnjo mejo frekvence radiofrekvenčnega kanala ali navedbo posameznih nosilnih frekvenc.
Radiofrekvenčni spekter je omejena naravna dobrina s pomembno družbeno, kulturno in gospodarsko vrednostjo.

Z uporabo radijskih frekvenc se izvajajo radiokomunikacijske storitve.

Radijske frekvence se uporabljajo na podlagi splošne odobritve ali na podlagi odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc. V načrtu uporabe radijskih frekvenc je določeno, ali se posamezne radijske frekvence uporabljajo na podlagi splošne odobritve (brez odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc) ali je potrebno pridobiti odločbo o dodelitvi radijskih frekvenc.

Odločba o dodelitvi radijskih frekvenc se izda: 

• na podlagi javnega razpisa, v primerih, ko to določa ZEKom-1:
  • kadar se v postopku pridobitve mnenj zainteresirane javnosti ugotovi, da se učinkovita uporaba določene radijske frekvence lahko zagotovi le z omejitvijo števila izdanih odločb o dodelitvi radijskih frekvenc,
  • v primeru dodelitve radijskih frekvenc za zagotavljanje javnih komunikacijskih storitev končnim uporabnikom in za radiodifuzijo,

• brez javnega razpisa. 

Za pridobitev odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc je potrebno oddati vlogo na AKOS. Odločbo o dodelitvi radijskih frekvenc izda Agencija za komunikacijska omrežja in storitve (AKOS). Odločba o dodelitvi radijskih frekvenc se izda za določen čas, vendar za največ 15 let. Ta časovna veljavnost ne velja za odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc za zagotavljanje brezžičnih širokopasovnih elektronskih komunikacijskih storitev, ki se izdajo za 20 let. Zoper odločbo je mogoče vložiti upravni spor na Upravno sodišče.

Postopek dodelitve radijskih frekvenc mora biti odprt, objektiven, pregleden, sorazmeren in nediskriminacijski.

Imetniki odločb o dodelitvi radijskih frekvenc so zavezanci za letno plačilo za uporabo radijskih  frekvenc. Plačila krijejo stroške, ki jih ima Agencija za komunikacijska omrežja in storitve (AKOS) z upravljanjem in nadzorom radiofrekvenčnega spektra. Višina določenega plačila se izračuna kot zmnožek številka točk in vrednosti za to vrsto plačila, kot veljata tisto leto, za katero se višina plačila odmerja. Število točk za odločbo o dodelitvi radijskih frekvenc AKOS določi z odločbo o določitvi  števila točk.

Za radijske frekvence, ki se podelijo na podlagi javnega razpisa, razen za radijske frekvence za analogno radiodifuzijo, se plača tudi določen znesek za učinkovito rabo omejene naravne dobrine, s katerim se zagotovi optimalna uporaba dodeljenih radijskih frekvenc. Ta je prihodek državnega proračuna.

Pravne podlage

• Zakon o elektronskih komunikacijah (ZEKom-2)
• Splošni akt o načinu izračuna plačil za uporabo radijskih frekvenc

Podobno kot v primeru radiofrekvenčnega prostora gre tudi pri elementih oštevilčenja za omejeno naravno dobrino, s katero v imenu Republike Slovenije upravlja AKOS.

Elementi oštevilčenja se lahko uporabljajo samo na podlagi odločbe, ki jo izda AKOS.

Vlogo na AKOS lahko vloži:

• operater,
• druga fizična ali pravna oseba, če lahko dokaže, da elemente oštevilčenja potrebuje za opravljanje dejavnosti, ki je v javnem interesu ali za elemente oštevilčenja, ki se ne uporabljajo za medosebne komunikacijske storitve. Druga fizična ali pravna oseba mora dokazati, da je sposobna upravljati elemente oštevilčenja.

AKOS uporabi postopek javnega razpisa le takrat, ko ugotovi, da se učinkovita uporaba določenih elementov oštevilčenja (npr. kratke številke) lahko zagotovi le z omejitvijo števila izdanih odločb o dodelitvi elementov oštevilčenja.

Odločbo o dodelitvi elementov oštevilčenja izda AKOS za nedoločen čas.

Imetniki odločb o dodelitvi elementov oštevilčenja so zavezanci za letno plačilo za uporabo dodeljenih elementov oštevilčenja.

Plačila krijejo stroške, ki jih ima Agencija za komunikacijska omrežja in storitve (AKOS) z upravljanjem in nadzorom elementov oštevilčenja.

Višina določenega plačila se izračuna kot zmnožek številka točk in vrednosti za to vrsto plačila, kot veljata tisto leto, za katero se višina plačila odmerja.

Število točk za odločbo o dodelitvi elementov oštevilčenja AKOS določi z odločbo o določitvi  števila točk.

Pravne podlage

• Zakon o elektronskih komunikacijah (ZEKom-2)
• Splošni akt o načinu izračuna višine plačil za uporabo elementov oštevilčenja