Zasebno srednje tehniško in strokovno izobraževanje z javno veljavnimi programi

Za opravljanje dejavnosti se je treba predhodno registrirati in izbrati ustrezno statusno obliko.

Srednje poklicno izobraževanje izvajajo šole skupaj z delodajalcem, če je z izobraževalnim programom določeno praktično usposabljanje z delom.

Dokazila

• Izpisek iz poslovnega registra (AJPES) - pristojni organ ga pridobi po uradni dolžnosti

Pravne podlage

• Zakon o poklicnem in strokovnem izobraževanju (ZPSI-1)

V razvid se vpisujejo izvajalci javno veljavnih programov vzgoje in izobraževanja. Razvid vodi ministrstvo, pristojno za vzgojo in izobraževanje.

Vrtci in šole morajo imeti za opravljanje dejavnosti vzgoje in izobraževanja zagotovljene strokovne delavce, ki imajo predpisano izobrazbo, ter prostor in opremo, ki jih določi minister oziroma z zakonom pooblaščena zbornica.

Šole in vrtci lahko začnejo opravljati dejavnost vzgoje in izobraževanja po vpisu v razvid, ki ga vodi ministrstvo, pristojno za predšolsko vzgojo oziroma šolstvo. Vrtec oziroma šola se vpišeta v razvid, če je zagotovljeno izpolnjevanje pogojev, predpisanih za prostor in opremo, ima javno veljavni program in je priložena izjava, da bo do začetka izvajanja dejavnosti izpolnjen tudi pogoj, ki se nanaša na zagotovljenost strokovnih delavcev s predpisano izobrazbo.

Predlog za vpis v razvid pri ministrstvu, pristojnem za predšolsko vzgojo oziroma šolstvo, vloži poslovodni organ vrtca oziroma šole. Predlogu za vpis mora priložiti:

• ime in podjetje, sedež in matično številko ustanovitelja oziroma ime in priimek, rojstne podatke, bivališče in enotno matično številko, če je ustanovitelj fizična oseba;
• ime in sedež vrtca oziroma šole;
• številko in datum akta o ustanovitvi;
• ime programa, ki ga vrtec oziroma šola izvaja;
• javno veljavnost programa;
• izjavo poslovodnega organa o zagotovljenosti izpolnjevanja prostorskih in kadrovskih pogojev in pogojev glede opreme oziroma izjavo poslovodnega organa, da bo do začetka izvajanja programa izpolnjen tudi pogoj, ki se nanaša na zagotovljenost strokovnih delavcev s predpisano izobrazbo.

Za resničnost podatkov in izjav poslovodni organ vrtca oziroma šole odgovarja kazensko in odškodninsko. V primeru dvoma o zagotovljenosti pogojev lahko ministrstvo pred vpisom v razvid zahteva predložitev dodatnih dokazil o zagotovljenosti pogojev za izvajanje dejavnosti v prvem letu po vpisu v razvid.

Če je potrebno za ugotovitev ali presojo kakšnega dejstva posebno znanje, s katerim uradna oseba ne razpolaga, imenuje minister izvedenca ali komisijo, ki ugotovi, ali izvajalec izpolnjuje predpisane pogoje za opravljanje dejavnosti vzgoje in izobraževanja.

Če izvajalec izpolnjuje pogoje za vpis v razvid, minister izda odločbo o vpisu v razvid.

V razvid se vpisujejo tudi spremembe podatkov. Izvajalec mora sporočiti spremembe podatkov, vpisanih v razvid, najkasneje v roku 30 dni od njihovega nastanka.

Vrtec oziroma šola se izbriše iz razvida:

• če preneha izvajati javno veljavni program;
• če mu je s pravnomočno sodbo prepovedano izvajati javno veljavni program;
• na predlog inšpekcije, če šola ali vrtec ne ravna v skladu s pravnomočno inšpekcijsko odločbo, ki se nanaša na zagotovitev pogojev, potrebnih za vpis v razvid;
• če preneha obstajati.

Podrobneje

Ime vrtca oziroma šole, razen vrtca oziroma šole, katere soustanoviteljica je samoupravna narodna skupnost,  mora biti slovensko.

Tuja osebna imena, ki so del imena vrtca oziroma šole, se pišejo v skladu s slovenskim pravopisom oziroma v skladu s pravopisom italijanskega ali madžarskega jezika, kadar gre za ime vrtca oziroma šole, katere soustanoviteljica je samoupravna narodna skupnost.

Ime zasebnega vrtca oziroma šole mora vsebovati poleg zgoraj navedenih podatkov tudi označbo, da je zasebni vrtec oziroma šola.

Pravne podlage

• Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI)
• Pravilnik o razvrščanju in označevanju govejih trupov
• Pravilnik o razvrščanju prašičjih trupov

Učni jezik v strokovnem izobraževanju je slovenski. Učni jezik v strokovnih šolah v jeziku narodne skupnosti je italijanski, v dvojezičnih strokovnih šolah pa slovenski in madžarski.

Na območjih, kjer živijo pripadniki oziroma pripadnice slovenskega naroda in pripadniki italijanske skupnosti in so opredeljena kot narodno mešana območja, se dijaki oziroma dijakinje v strokovnih šolah s slovenskim učnim jezikom učijo italijanski jezik, dijaki v strokovnih šolah z italijanskim učnim jezikom pa slovenski jezik.

V soglasju z ministrom oziroma ministrico, pristojnim za šolstvo, se del izobraževalnega programa, pri katerem sodeluje priznan tuji strokovnjak oziroma strokovnjakinja ali zaradi mednarodnih izmenjav, lahko izvaja v tujem jeziku.

Praviloma sodeluje tuji strokovnjak pri teoretičnem pouku kot drugi učitelj, če izvaja vzgojno-izobraževalno delo samostojno, pa obseg tega ne sme presegati tretjine predvidenega predmeta ali modula. V tem primeru mora šola zagotoviti, da dijaki obvladajo tudi slovensko strokovno besedišče, slovenščina kot učni jezik pa se mora uporabljati pri ocenjevanju.

Pravne podlage

• Zakon o poklicnem in strokovnem izobraževanju (ZPSI-1)

Šola oziroma vrtec mora imeti pečat.

Vsebina in oblika pečatov zasebnih vrtcev in šol se določita z aktom o ustanovitvi.

Pravne podlage

• Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI)

Zasebne šole uporabljajo učbenike, ki jih potrdi pristojni strokovni svet le za z zakonom določene obvezne predmete.

Pravne podlage

• Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI)

Šola ima knjižnico. Knjižnica zbira knjižnično gradivo, a strokovno obdeluje, hrani, predstavlja in izposoja ter opravlja informacijsko-dokumentacijsko delo kot sestavino vzgojno-izobraževalnega dela v šoli.

V knjižnici se lahko oblikuje tudi učbeniški sklad. Za učence, vajence in dijake, ki zaradi socialnega položaja ne morejo plačati prispevka za izposojo učbenikov iz učbeniškega sklada, zagotovi sredstva država.

Pravne podlage

• Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI)

Zasebnim šolam, ki izvajajo javno veljavne programe osnovnošolskega izobraževanja, osnovnega glasbenega izobraževanja, srednjega poklicnega in strokovnega izobraževanja ali gimnazijam pripadajo sredstva iz državnega proračuna oziroma proračuna lokalne skupnosti, če izpolnjujejo naslednje pogoje:

• da so vpisane v razvid izvajalcev,
• imajo pozitivno mnenje pristojnega strokovnega sveta, da je program v skladu s cilji sistema vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji iz 2. člena zakona in da zagotavlja minimalna znanja, ki omogočajo uspešno zaključiti izobraževanje ter ga je priznalo ustrezno mednarodno združenje teh šol,
• so vpisni pogoji določeni tako, da zagotavljajo vpis učencev in dijakov ne glede na narodnost, raso, spol, jezik, vero, politično ali drugo prepričanje, gmotno stanje, rojstvo, izobrazbo, družbeni položaj, invalidnost ali katerokoli drugo osebno okoliščino,
  • da glasbena šola v vzgojno-izobraževalnem glasbenem programu izvaja pouk najmanj treh orkestrskih inštrumentov in ima vpisanih najmanj 35 učencev;
  • da imajo zaposlene učitelje oziroma vzgojitelje, potrebne za izvedbo javno veljavnega programa v skladu z zakonom in drugimi predpisi.

Zasebni šoli se za izvedbo programa zagotavlja 85% sredstev, ki jih država oziroma lokalna skupnost zagotavlja za izvajanje programa javne šole. Zasebnim šolam ne pripadajo sredstva za naložbe, investicijsko vzdrževanje in opremo.

Zasebne šole lahko sodelujejo na natečajih za učila in učne pripomočke, ki so namenjeni javnim šolam.

Pravne podlage

• Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI)
• Zakon o osnovni šoli (ZOsn)
• Zakon o glasbenih šolah (ZGla)
• Zakon o poklicnem in strokovnem izobraževanju (ZPSI-1)
• Zakon o gimnazijah (ZGim)
• Zakon o izobraževanju odraslih (ZIO-1)

Izobraževalno delo se izvaja po letnem delovnem načrtu, ki vsebuje:

• obseg in razporeditev pouka in drugih oblik izobraževalnega dela v skladu z izobraževalnim programom;
• del izobraževalnega programa, ki ga šola določi v sodelovanju s socialnimi partnerji;
• načrt vpisa;
• razporeditev dijakov v letnike, oddelke in skupine;
• roke za opravljanje izpitov;
• načrt strokovnega izpopolnjevanja strokovnih delavcev;
• sodelovanje z drugimi šolami, delodajalci, zbornicami, društvi in združenji;
• druge dejavnosti šole.

Ob sprejemanju letnega delovnega načrta se posebej preveri finančna izvedljivost načrta. Šola lahko v letnem delovnem načrtu za dijake, ki to želijo, in v soglasju z njihovimi starši, predvidi organizirano izobraževalno delo, ki ni sestavina izobraževalnega programa.

Šola lahko določi programe za izpopolnjevanje oziroma za usposabljanje, ki jih oblikuje in izvaja kot svojo posebno ponudbo in s katerimi uveljavlja svoj prispevek k razvoju v svojem okolju.

Šola mora dijakom in staršem predstaviti pravice in dolžnosti dijakov ter značilnosti izobraževalnega programa in organizacijo dela šole.

Šola vodi šolsko kroniko.

Pravne podlage

• Zakon o poklicnem in strokovnem izobraževanju (ZPSI-1)

Praktično izobraževanje v poklicnem in strokovnem izobraževanju se izvaja kot praktični pouk oziroma praktično usposabljanje z delom.

V šoli se izvaja praktični pouk, pri delodajalcu pa praktično usposabljanje z delom. Skupni obseg praktičnega pouka in praktičnega usposabljanja z delom se določi z izobraževalnim programom. Kmetijske šole lahko izvajajo praktično usposabljanje z delom na šolskem posestvu.

Del praktičnega usposabljanja z delom pri delodajalcu se lahko izvaja v medpodjetniškem izobraževalnem centru. Medpodjetniški izobraževalni center se organizira kot zavod, gospodarska družba ali organizacijska enota zavoda, družbe ali druge pravne osebe.

V medpodjetniškem centru se, poleg praktičnega usposabljanja z delom, lahko izvaja tudi priprava kandidatov za:

• mojstrske, delovodske oziroma poslovodske izpite;
• potrjevanje nacionalnih poklicnih kvalifikacij;
• opravljanje praktičnega dela zaključnih izpitov in poklicne mature.      

V medpodjetniškem izobraževalnem centru se lahko izvaja tudi usposabljanje zaradi potreb tehnoloških sprememb v delovnih procesih in za zviševanje konkurenčne sposobnosti gospodarstva.

Pravice in obveznosti šole, dijaka in delodajalca pri praktičnem izobraževanju se določijo z učno pogodbo. Učna pogodba je lahko individualna učna pogodba, če jo sklenejo delodajalec in dijak ter njegovi starši oziroma zakoniti zastopnik, ali kolektivna učna pogodba, če jo skleneta šola in delodajalec.

Praktično in teoretično izobraževanje dijaka sme trajati skupno največ osem ur dnevno, vendar tedensko ne sme presegati z zakonom in kolektivno pogodbo določene tedenske delovne obveznosti, zmanjšane za dve uri. Če teoretično izobraževanje v dnevu traja pet ur, isti dan ne sme biti praktičnega usposabljanja z delom pri delodajalcu. Če praktično usposabljanje z delom traja strnjeno štiri ali več ur dnevno, mora biti dijaku v tem času zagotovljeno najmanj 30 minut odmora. Dijaku, ki se izobražuje več kot devet mesecev, mora biti zagotovljeno najmanj osem tednov počitnic v letu.

Pravne podlage

• Zakon o poklicnem in strokovnem izobraževanju (ZPSI-1)

Šola zagotavlja kakovost vzgojno-izobraževalnega dela po načelih celovitega sistema vodenja kakovosti, ki upošteva tudi skupni evropski okvir zagotavljanja kakovosti v strokovnem izobraževanju. Kazalnike kakovosti strokovnega izobraževanja določi pristojni strokovni svet.

Svet šole na predlog ravnatelja imenuje komisijo za kakovost, ki spremlja in ugotavlja kakovost vzgojno-izobraževalnega dela.

Pravne podlage

• Zakon o poklicnem in strokovnem izobraževanju (ZPSI-1)

Šole vodijo naslednje evidence z osebnimi podatki dijakov:

• evidenco prijavljenih kandidatov za vpis;
• evidenco vpisanih ter evidenco vpisanih po letnikih, oddelkih in skupinah v redovalnicah;
• osebni list, ki se vodi za vsakega vpisanega od vključitve do dokončanja izobraževanja oziroma do izpisa;
• matično knjigo, ki obsega splošne podatke o vpisanih, o poteku njihovega izobraževanja od vključitve do končanja izobraževanja oziroma do izpisa;
• evidenco podatkov o gibalnih sposobnostih in morfoloških značilnostih vpisanih;
• zapisnike sej izpitnega odbora za zaključni izpit;
• zapisnike zaključnih izpitov;
• poročilo o zaključnem izpitu;
• zapisnike o izpitih, ki obsegajo prijavo k izpitu, potek izpita in doseženo oceno;
• evidenco o dijakih, ki jih obravnava svetovalna služba;
• evidenco vpisanih, ki se izobražujejo izredno, in evidenco kandidatov, ki opravljajo izpite;
• evidenco o preverjanju in ocenjevanju znanja;
• evidenco izdanih dokumentov o končanem izobraževanju.

Pravne podlage

• Zakon o poklicnem in strokovnem izobraževanju (ZPSI-1)

Osebni podatki prijavljenih oziroma vpisanih iz evidenc se zbirajo, obdelujejo, shranjujejo in posredujejo za potrebe šole, dijaških domov, ministrstva, pristojnega za šolstvo, v drugih primerih pa le v skladu s posebnimi predpisi. Pri izdelavi statističnih in drugih analiz se smejo osebni podatki uporabiti in objaviti tako, da ni razvidna identiteta posameznika.

Evidence se hranijo trajno in v skladu s posebnimi predpisi.

Določila v zvezi z vodenjem, uporabo in shranjevanjem osebnih podatkov iz evidenc po tem zakonu se uporabljajo tudi za dokumentacijo, na podlagi katere so bili zbrani osebni podatki. Dokumenti o predhodni izobrazbi se po končanem vpisnem postopku vrnejo vpisanemu.

Pravne podlage

• Zakon o poklicnem in strokovnem izobraževanju (ZPSI-1)