Zasebno višje strokovno izobraževanje z javno veljavnimi programi

Za opravljanje dejavnosti se morate predhodno registrirati in izbrati ustrezno statusno obliko.

V razvid se vpisujejo izvajalci javno veljavnih višješolskih študijskih programov. Razvid vodi ministrstvo, pristojno za višje strokovno izobraževanje. 

Postopek za vpis zasebne šole v razvid se začne na predlog ustanovitelja. Predlog mora biti vložen najmanj šest mesecev pred predvidenim razpisom za vpis v višje strokovno izobraževanje.

Višje strokovne šole se vpišejo v razvid po končanem postopku za ustanovitev in ko izpolnijo z zakonom in drugimi predpisi določene pogoje za opravljanje višješolske dejavnosti. 

Imeti morajo:

• predavatelje, imenovane v naziv v skladu z zakonom, ter druge strokovne delavce in sodelavce, ki imajo predpisano izobrazbo,
• redno zaposlenega direktorja oziroma ravnatelja, organizatorja praktičnega izobraževanja ter referenta za študijske in študentske zadeve,
• z vsemi drugimi strokovnimi delavci in sodelavci sklenjene pogodbe o zaposlitvi ali o delu oziroma izjave ali dokazila o njihovem sodelovanju s šolo,
• predavalnice, druge učilnice, laboratorije in opremo, ki jih določi minister po poprejšnjem mnenju pristojne zbornice oziroma združenja delodajalcev,
• knjižnico, referat za študente ter prostore za strokovne delavce in sodelavce.

Prostori, ki jih šola uporablja, morajo biti na taki lokaciji, da je omogočeno nemoteno izvajanje študijskega programa.

Izpolnjevanje pogojev po uradni dolžnosti preverja ministrstvo vsakih pet let.

Predlog za vpis v razvid se vloži pri ministrstvu, pristojnem za višjo strokovno šolo. Predlogu za vpis v razvid je treba priložiti:

• akt o ustanovitvi,
• izvedbeni študijski program,
• podatke o direktorju oziroma ravnatelju, organizatorju praktičnega izobraževanja, predavateljih, inštruktorjih, laborantih, knjižničarju in referentu za študijske in študentske zadeve,
• podatke o prostorih in opremi,
• sklenjene pogodbe o sodelovanju z delodajalci za praktično izobraževanje študentov.

Če želi šola izvajati program v tujini, mora priložiti tudi izjavo, ali bo program izvajala samostojno ali v sodelovanju s tujo šolo. Če bo program izvajala v sodelovanju s tujo šolo, mora predlogu za vpis v razvid poleg navedenega priložiti še:

• ime, naslov in sedež tuje šole,
• dokazilo o registraciji tuje šole, iz katerega je razvidna dejavnost, s katero se ukvarja,
• podatke o izvedbi programa (pogodbe oziroma sporazumi o sodelovanju).

Za resničnost podatkov in izjav vlagatelj odgovarja kazensko in odškodninsko. 

Če je potrebno za ugotovitev ali presojo kakšnega dejstva posebno znanje, s katerim uradna oseba ne razpolaga, imenuje minister izvedenca ali komisijo, ki ugotovi, ali izvajalec izpolnjuje predpisane pogoje za opravljanje dejavnosti vzgoje in izobraževanja.

Postopek vpisa v razvid javne višje strokovne šole za izvajanje višješolskega študijskega programa se začne po uradni dolžnosti.

 V razvid se vpisujejo tudi spremembe podatkov. Izvajalec mora sporočiti spremembe podatkov, vpisanih v razvid, najkasneje v roku 30 dni od njihovega nastanka.

Podrobneje

Ime vrtca oziroma šole, razen vrtca oziroma šole, katere soustanoviteljica je samoupravna narodna skupnost,  mora biti slovensko.

Tuja osebna imena, ki so del imena vrtca oziroma šole, se pišejo v skladu s slovenskim pravopisom oziroma v skladu s pravopisom italijanskega ali madžarskega jezika, kadar gre za ime vrtca oziroma šole, katere soustanoviteljica je samoupravna narodna skupnost.

Ime zasebnega vrtca oziroma šole mora vsebovati poleg zgoraj navedenih podatkov tudi označbo, da je zasebni vrtec oziroma šola.

Pravne podlage

• Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI)
• Pravilnik o razvrščanju in označevanju govejih trupov
• Pravilnik o razvrščanju prašičjih trupov

Učni jezik je slovenski.

Šole, ki izobražujejo po javnoveljavnih študijskih programih, lahko v tujem jeziku izvajajo:

• dela študijskih programov, če pri tem sodelujejo gostujoči predavatelji ali predavateljice ali je vanje vpisano večje število tujih študentov ali študentk;
• študijske programe v celoti, če se ti izvajajo tudi v slovenskem jeziku.

Šole skrbijo za razvoj slovenščine kot strokovnega jezika.

Tujcem ali tujkam in Slovencem ali Slovenkam brez slovenskega državljanstva se omogoči učenje slovenščine.

Pravne podlage

• Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI)
• Zakon o višjem strokovnem izobraževanju (ZVSI)
• Odredba o bivalnih razmerah in oskrbi živali prostoživečih vrst v ujetništvu

Zasebna šola se lahko ustanovi kot izobraževalni zavod ali kot gospodarska družba ali se organizira kot organizacijska enota zavoda, gospodarske družbe ali druge pravne osebe.

Organi šole, ki je organizirana kot zavod so: svet šole, direktor, predavateljski zbor, strokovni aktivi, študijska komisija ter komisija za spremljanje in zagotavljanje kakovosti.

Organi šole, ki je organizirana kot organizacijska enota, so: strateški svet, ravnatelj, predavateljski zbor, strokovni aktivi, študijska komisija ter komisija za spremljanje in zagotavljanje kakovosti.

Če je zasebna šola organizirana kot gospodarska družba, ima poleg organov družbe še: strateški svet, ravnatelja, predavateljski zbor, strokovne aktive, študijsko komisijo ter komisijo za spremljanje in zagotavljanje kakovosti.

Šole imajo lahko tudi druge organe v skladu z ustanovitvenim aktom in drugimi predpisi.

Pravne podlage

• Zakon o višjem strokovnem izobraževanju (ZVSI)
• Pravilnik o vodenju evidence o trgovini z živalmi prosto živečih vrst
• Zakon o ohranjanju narave (ZON)

Šola ima knjižnico. Knjižnica zbira knjižnično gradivo, a strokovno obdeluje, hrani, predstavlja in izposoja ter opravlja informacijsko-dokumentacijsko delo kot sestavino vzgojno-izobraževalnega dela v šoli.

V knjižnici se lahko oblikuje tudi učbeniški sklad. Za učence, vajence in dijake, ki zaradi socialnega položaja ne morejo plačati prispevka za izposojo učbenikov iz učbeniškega sklada, zagotovi sredstva država.

Pravne podlage

• Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI)

Šola oziroma vrtec mora imeti pečat.

Vsebina in oblika pečatov zasebnih vrtcev in šol se določita z aktom o ustanovitvi.

Pravne podlage

• Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI)

Zasebnim šolam, ki izvajajo javno veljavne programe osnovnošolskega izobraževanja, osnovnega glasbenega izobraževanja, srednjega poklicnega in strokovnega izobraževanja ali gimnazijam pripadajo sredstva iz državnega proračuna oziroma proračuna lokalne skupnosti, če izpolnjujejo naslednje pogoje:

• da so vpisane v razvid izvajalcev,
• imajo pozitivno mnenje pristojnega strokovnega sveta, da je program v skladu s cilji sistema vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji iz 2. člena zakona in da zagotavlja minimalna znanja, ki omogočajo uspešno zaključiti izobraževanje ter ga je priznalo ustrezno mednarodno združenje teh šol,
• so vpisni pogoji določeni tako, da zagotavljajo vpis učencev in dijakov ne glede na narodnost, raso, spol, jezik, vero, politično ali drugo prepričanje, gmotno stanje, rojstvo, izobrazbo, družbeni položaj, invalidnost ali katerokoli drugo osebno okoliščino,
  • da glasbena šola v vzgojno-izobraževalnem glasbenem programu izvaja pouk najmanj treh orkestrskih inštrumentov in ima vpisanih najmanj 35 učencev;
  • da imajo zaposlene učitelje oziroma vzgojitelje, potrebne za izvedbo javno veljavnega programa v skladu z zakonom in drugimi predpisi.

Zasebni šoli se za izvedbo programa zagotavlja 85% sredstev, ki jih država oziroma lokalna skupnost zagotavlja za izvajanje programa javne šole. Zasebnim šolam ne pripadajo sredstva za naložbe, investicijsko vzdrževanje in opremo.

Zasebne šole lahko sodelujejo na natečajih za učila in učne pripomočke, ki so namenjeni javnim šolam.

Pravne podlage

• Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI)
• Zakon o osnovni šoli (ZOsn)
• Zakon o glasbenih šolah (ZGla)
• Zakon o poklicnem in strokovnem izobraževanju (ZPSI-1)
• Zakon o gimnazijah (ZGim)
• Zakon o izobraževanju odraslih (ZIO-1)

Šola mora študentom v posebni publikaciji predstaviti njihove pravice in dolžnosti, značilnosti študijskega programa in organizacijo dela na šoli.

Pravne podlage

• Zakon o višjem strokovnem izobraževanju (ZVSI)
• Zakon o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti (ZVISJV-1)

Izobraževalno delo se izvaja po letnem delovnem načrtu, ki mora vsebovati:

• obseg in razporeditev predavanj, vaj in drugega izobraževalnega dela po predmetniku;
• načrt vpisa;
• izvajanje študijskega programa ali dela študijskega programa v kraju izven sedeža višje šole, če gre za takšno izvajanje;
• razporeditev študentov v letnike in skupine;
• roke za opravljanje izpitov;
• ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti s samoevalvacijo;
• strokovno izpopolnjevanje predavateljev in drugih strokovnih delavcev;
• sodelovanje z drugimi šolami, delodajalci, zbornicami, društvi in združenji ter
• druge naloge.

Ob sprejemanju letnega delovnega načrta se posebej preveri njegova finančna izvedljivost.

Pravne podlage

• Zakon o višjem strokovnem izobraževanju (ZVSI)
• Zakon o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti (ZVISJV-1)
• Uredba o mejnih dozah, radioaktivni kontaminaciji in intervencijskih nivojih

Šole vodijo naslednje evidence z osebnimi podatki študentov:

• evidenco prijavljenih za vpis in vpisanih študentov;
• osebni list, ki se vodi za vsakega študenta od vpisa do končanja študija oziroma do izpisa;
• zapisnik o izpitu, s katerim se evidentirajo prijava k izpitu, potek izpita in dosežena ocena;
• evidenco izdanih dokumentov o končanem študiju.

Šole vodijo naslednje evidence z osebnimi podatki zaposlenih:

• evidenco o zaposlenih delavcih;
• evidenco o plačah.

Pravne podlage

• Zakon o višjem strokovnem izobraževanju (ZVSI)
• Zakon o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti (ZVISJV-1)
• Pravilnik o zagotavljanju usposobljenosti delavcev v sevalnih in jedrskih objektih

Osebni podatki študentov se zbirajo, obdelujejo, shranjujejo in posredujejo za potrebe višješolske dejavnosti šol, višješolske prijavne službe, državnih organov, organov lokalne skupnosti, nosilcev javnega pooblastila, povezane z uresničevanjem pravic študentov po posebnih predpisih.

Pri izdelavi statističnih analiz se smejo osebni podatki uporabljati in objavljati tako, da identiteta študenta ni razvidna.

Za ugotavljanje upravičenosti do vpisa v višješolski študij in koriščenja pravic, ki izhajajo iz statusa študenta, se na podlagi enotne matične številke občana (EMŠO) pridobijo podatki iz evidenčnega in analitičnega informacijskega sistema za visoko šolstvo v Republiki Sloveniji eVŠ.

Osebni podatki zaposlenih se zbirajo, obdelujejo, shranjujejo in posredujejo za potrebe višješolske dejavnosti šol, za potrebe državnih organov ali nosilcev javnega pooblastila, povezane z uresničevanjem sistema plač v javnem sektorju ter ugotavljanjem izpolnjevanja kadrovskih pogojev.

Pravne podlage

• Zakon o višjem strokovnem izobraževanju (ZVSI)
• Zakon o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti (ZVISJV-1)
• Uredba o mejnih dozah, radioaktivni kontaminaciji in intervencijskih nivojih