Zbiranje odpadkov

Za opravljanje dejavnosti se morate predhodno registrirati in izbrati ustrezno statusno obliko.

Zbiralec lahko zbira odpadke, če ima pridobljeno pravnomočno odločbo o vpisu v evidenco zbiralcev odpadkov, na podlagi katere je vpisan v evidenco zbiralcev odpadkov.

Zbiralec mora pridobiti tudi okoljevarstveno dovoljenje za drugo napravo, če se predhodno skladiščenje odpadkov uvršča med naprave, ki povzročajo emisije snovi v zrak, ali če zaradi odpadkov, ki jih ima zbiralec v fizični posesti, nastajajo odpadne industrijske vode kot posledica padavin, ki padajo na onesnažene talne površine ali odpadke in jih izpirajo ali se iz njih izcejajo.

V takšnem primeru mora pravna ali fizična oseba pridobiti pravnomočno okoljevarstveno dovoljenje pred pridobitvijo odločbe o vpisu v evidenco zbiralcev odpadkov.

Če je zmogljivost zbirnega centra več kot 50 ton nevarnih odpadkov in se te odpadke oddaja v obdelavo v napravo, ki povzroča industrijske emisije, je treba pridobiti okoljevarstveno dovoljenje za napravo z dejavnostjo, ki povzroča industrijske emisije.

Zbiralec mora imeti v lasti vsaj en zbirni center, vključno z njegovim zemljiščem, ter sredstva in opremo za prevzem odpadkov in njihov prevoz.

Zbiralec odpadkov mora spremembo svojih podatkov ali podatkov iz odločbe (sprememba nabora odpadkov, lokacije in število zbirnih centrov) sporočiti z vlogo v 30 dneh od nastanka spremembe.

Podrobneje

Seznam odpadkov je določen z Odločbo 2000/532/ES. Snov ali predmet, uvrščen na seznam odpadkov, je odpadek le, če ustreza opredelitvi odpadka.

Odpadki so na seznam odpadkov uvrščeni glede na njihov vir nastanka (naslovi poglavij in podpoglavij). Na seznamu odpadkov so različne vrste odpadkov v celoti določene s šestmestno številčno kodo za odpadek in z ustrezno dvomestno in štirimestno številčno kodo naslovov poglavij in podpoglavij.

Na seznamu odpadkov so odpadki uvrščeni v:

• poglavja, označena z dvomestno številčno kodo, in
• podpoglavja, označena s štirimestno številčno kodo,

Za vsak posamezen odpadek je določena šestmestna številčna koda odpadka (številka odpadka). Nevarni odpadki so označeni še z zvezdico (*). 

Odpadkom je treba ovrednotiti njihove nevarne lastnosti. Za vrednotenje nevarnih lastnosti odpadkov se uporabljajo merila, določena v Prilogi III k Direktivi 2008/98/ES. Glede na njihove nevarne lastnosti se odpadki na seznamu odpadkov razvrščajo v tri skupine:

• nevarni odpadki, označeni s številko odpadka in zvezdico (*),
• nenevarni odpadki, označeni s številko odpadka in
• odpadki z »zrcalno sliko«, ki se jim lahko pripiše številka odpadka za nevarni ali nenevarni odpadek.

Z odpadkom se ravna kot z nevarnim odpadkom, če je na seznamu odpadkov uvrščen med nevarne odpadke.

Z odpadkom se ravna kot z nenevarnim odpadkom, če je na seznamu odpadkov uvrščen med nenevarne odpadke.

Odpadek, ki se mu lahko pripiše številka odpadka za nevarni ali nenevarni odpadek, se šteje za nevarni odpadek, dokler niso ovrednotene njegove nevarne lastnosti. Do takrat je treba z njim ravnati kot z nevarnim odpadkom.

Dokazila

Določena številka odpadka

Pravne podlage

• Uredba o odpadkih
• Direktiva 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. novembra 2008 o odpadkih in razveljavitvi nekaterih direktiv (Besedilo velja za EGP) (2008/98)

Odpadki morajo biti med skladiščenjem pri izvirnem povzročitelju odpadkov, zbiralcu, predelovalcu ali odstranjevalcu odpadkov ter pri zbiranju in prevažanju shranjeni tako, da ne ogrožajo človekovega zdravja in ne škodijo okolju, ter opremljeni s podatki o nazivu in številki odpadka.

Nevarni odpadki, morajo biti opremljeni tudi z oznako »nevarni odpadek«. Posode, rezervoarji, zabojniki in druga embalaža, v kateri so shranjeni nevarni odpadki, morajo biti izdelani iz materiala, odpornega proti učinkovanju shranjenih odpadkov. Odpadki, ki so nevarno blago po predpisih, ki urejajo prevoz nevarnega blaga, morajo biti med prevozom označeni tudi v skladu s temi predpisi.

Pravne podlage

• Uredba o odpadkih
• Zakon o prevozu nevarnega blaga (ZPNB)

Za vsako pošiljko odpadkov mora izvirni povzročitelj odpadkov ali drug imetnik odpadkov zagotoviti evidenčni list.

Evidenčni list je listina, s katero imetnik odpadkov in njihov prevzemnik potrdita oddajo in prevzem pošiljke odpadkov, ko se odpadki na območju Republike Slovenije premeščajo s kraja nastanka, predhodnega skladiščenja ali skladiščenja na kraj predhodnega skladiščenja, skladiščenja ali obdelave odpadkov.

Evidenčni list mora vsebovati podatke o:

• pošiljatelju odpadkov, ki je imetnik odpadka (izvirni povzročitelj odpadkov, zbiralec ali izvajalec obdelave),
• kraju oddaje pošiljke odpadkov,
• prevozniku in načinu prevoza,
• prevzemniku odpadkov, ki je zbiralec, če odpadke prevzema zbiralec, ali izvajalec obdelave, če odpadke prevzema izvajalec obdelave ali trgovec,
• kraju prevzema pošiljke odpadkov,
• datumu oddaje pošiljke odpadkov,
• datumu prevzema ali zavrnitve pošiljke odpadkov,
• številki odpadka (ali številkah odpadkov),
• količini odpadkov (ali številkah odpadkov),
• postopku obdelave, če odpadke prevzema izvajalec obdelave ali trgovec, in
• osebi, ki zagotavlja izpolnjevanje obveznosti proizvajalcev izdelkov, če gre za pošiljko odpadkov, za katere so za proizvajalce izdelkov s posebnim predpisom določena pravila ravnanja z odpadki, ki izvirajo iz teh izdelkov.

Evidenčni list se izpolni z uporabo informacijskega sistema za ravnanje z odpadki in je veljaven, ko ga s svojim elektronskim podpisom potrdita pošiljatelj odpadkov in prevzemnik odpadkov.

Pošiljatelj odpadkov mora potrditi evidenčni list ob oddaji pošiljke odpadkov, prevzemnik odpadkov pa ga mora potrditi v 15 dneh po prevzemu pošiljke. Pošiljka nevarnih odpadkov mora biti med prevozom opremljena s kopijo evidenčnega lista, lahko v elektronski obliki. 

Evidenčni list izpolni pošiljatelj odpadkov z uporabo informacijskega sistema o ravnanju z odpadki, veljaven pa je, ko ga s svojim elektronskim podpisom potrdita pošiljatelj in prevzemnik odpadkov. Za to morata biti oba registrirana uporabnika informacijskega sistema o ravnanju z odpadki.

Zbiralce in izvajalce obdelave odpadkov ARSO registrira kot uporabnike informacijskega sistema o ravnanju z odpadki ob vpisu v evidenco zbiralcev odpadkov oziroma ob vpisu v evidenco izvajalcev obdelave, ki jo vodi MOP. Za registracijo morajo imeti kvalificirano digitalno potrdilo v skladu s predpisi, ki urejajo elektronsko poslovanje.

Kadar pošiljatelj odpadkov ni registriran uporabnik informacijskega sistema, mora prevzemnik odpadkov pridobiti njegovo pisno pooblastilo, da v celoti sam izpolni evidenčni list in ga potrdi tudi v imenu pošiljatelja odpadkov. V tem primeru mora prevzemnik odpadkov pošiljatelju odpadkov v 30 dneh posredovati kopijo veljavnega evidenčnega lista v pisni ali elektronski obliki.

Dokazila

Evidenčni list

Pravne podlage

• Uredba o odpadkih

Zbiralec mora voditi evidenco o zbiranju odpadkov, v kateri so podatki o številkah odpadkov in količinah:

• zbranih odpadkov in imetnikih odpadkov, od katerih jih prevzema, ločeno po odpadkih, ki so bili zbiralcu oddani, in odpadkih, ki so bili zbiralcu prepuščeni,
• predhodno skladiščenih odpadkov, ločeno po kraju predhodnega skladiščenja, če razpolaga z več zbirnimi centri,
• odpadkov, oddanih v nadaljnje ravnanje drugim osebam v Republiki Sloveniji ali poslanih v obdelavo v druge države članice EU in tretje države  in o osebah, ki jim odda te odpadke.

Podatke je treba vpisati v evidenco zbiranja odpadkov na način,  da je razvidno časovno zaporedje zbiranja odpadkov in ravnanja z njimi.

Zbiralec mora evidenco o zbiranju odpadkov za posamezno koledarsko leto hraniti najmanj tri leta.

Dokazila

Evidenca o zbiranju odpadkov

Pravne podlage

• Uredba o odpadkih

Zbiralec odpadkov mora najpozneje do 31. marca tekočega leta Ministrstvu za okolje in prostor predložiti poročilo o zbiranju odpadkov za preteklo koledarsko leto.

Za predložitev poročila mora zbiralec odpadkov uporabiti informacijski sistem za ravnanje z odpadki, kjer sta določeni oblika in vsebina poročila.

Poročilo o zbiranju odpadkov mora vsebovati:

• ime in naslov oziroma naziv podjetja in sedež, dejavnost in matična številka zbiralca;
• kraj predhodnega skladiščenja odpadkov;
• količine po številkah odpadkov:

• • predhodno skladiščenih odpadkov na začetku poročevalskega obdobja,
  • zbranih odpadkov, prevzetih od izvirnih povzročiteljev odpadkov in prevzetih od drugih zbiralcev v Republiki Sloveniji, ločeno za odpadke, ki so bili zbiralcu prepuščeni, in za odpadke, ki so mu bili oddani,
  • zbranih odpadkov, prevzetih od drugih zbiralcev in izvajalcev obdelave v Republiki Sloveniji, ločeno po teh imetnikih odpadkov,
  • predhodno skladiščenih odpadkov ob koncu poročevalskega obdobja,
  • odpadkov, oddanih v nadaljnje ravnanje drugim zbiralcem ali izvajalcem obdelave v Republiki Sloveniji,
  • odpadkov, poslanih v obdelavo v druge države članice EU in tretje države.

Zbiralec, ki zbrane odpadke predhodno skladišči na različnih krajih, mora v poročilu o zbiranju odpadkov podatke o odpadkih navesti ločeno po kraju predhodnega skladiščenja.

Dokazila

Poročilo o zbiranju odpadkov

Pravne podlage

• Uredba o odpadkih

Po 126. členu Zakona o varstvu okolja (ZVO-2) mora upravljavec pridobiti okoljevarstveno dovoljenje (v nadaljevanju: OVD) tudi za obratovanje druge dejavnosti in druge naprave, ki ni naprava z dejavnostjo iz 110. člena tega zakona, če je s predpisi iz tretjega odstavka 18. člena in tretjega odstavka 21. člena ZVO-2 določena obveznost pridobitve OVD.

OVD za druge dejavnosti in naprave mora pridobiti tudi upravljavec, ki je obdelovalec odpadkov, v skladu s predpisom iz šestega odstavka 24. člena tega zakona, če se njegova dejavnost ali naprava za obdelavo odpadkov ne uvršča med naprave z dejavnostmi iz 110. člena tega zakona.

Skladno s 127. členom ZVO-2 mora upravljavec za vsako nameravano spremembo v obratovanju naprave in opravljanje dejavnosti vložiti vlogo za spremembo OVD, pri čemer mora ta vloga vsebovati tiste vsebine, ki se nanašajo na spremembo v obratovanju naprave ali opravljanju dejavnosti.

V kolikor je za obratovanje naprave, za katero je predpisana pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja, predpisana tudi izvedba presoje vplivov na okolje in pridobitev okoljevarstvenega soglasja ali je zanjo predpisana izvedba predhodnega postopka v skladu z določili Uredbe o posegih v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje in pridobitev okoljevarstvenega soglasja ali izvesti predhodni postopek še pred pridobitvijo okoljevarstvenega dovoljenja.

V Uredbi o posegih v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje so v Prilogi 1 določeni posegi, za katere je presoja vplivov na okolje obvezna, in posegi, za katere se lahko obveznost presoje vplivov na okolje določi v predhodnem postopku.

Podrobneje