Čebelarjenje
Čebelarjenje je kmetijska panoga, ki se ukvarja z gojitvijo čebel z namenom pridobivanja njihovih produktov, predvsem medu in voska, pa tudi za opraševanje. Najprimernejša in najbolj razširjena je v ta namen domača čebela.
Običajno se čebele goji v čebelnjakih. Najbolj pomembni čebelji pridelki so: med, pelod, matični mleček in propolis.
Za gojenje čebel skrbi čebelar, ki mora imeti registrirano kmetijsko gospodarstvo in biti vpisan v Evidenco imetnikov rejnih živali. Vsak čebelnjak mora biti registriran v registru čebelnjakov.
Izvajalec pašnega reda (čebelarsko društvo oziroma Čebelarska zveza Slovenije) opravi registracijo stojišč.
Velja za naslednje dejavnosti po SKD:
Splošni pogoji
-
Za opravljanje dejavnosti se morate predhodno registrirati in izbrati ustrezno statusno obliko.
-
Poslovni subjekt mora v okviru svojega poslovanja sprejeti odločitev ali postati davčni zavezanec. Če se podjetje odloči, da bo postalo zavezanec za DDV, je potrebno davčnemu organu predložiti zahtevek za izdajo identifikacijske številke za DDV. Ko je zavezanec identificiran za namene DDV, je treba davčnemu uradu predložiti obračun davka za vsako davčno obdobje posebej. Davčno obdobje je koledarski mesec ali koledarsko trimesečje.
Kdaj postati davčni zavezanec?
Pravne podlage
- Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2)
- Zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV-1)
- Zakon o dohodnini (ZDoh-2)
Pristojni organ
Finančna uprava Republike Slovenije
Šmartinska cesta 55
1000 Ljubljana -
Zakon o gospodarskih družbah določa, da morajo vsi – družbe in podjetniki – voditi poslovne knjige ter jih enkrat letno zaključiti v skladu z zakonom in Slovenskimi računovodskimi standardi (2024) ali mednarodnimi standardi računovodskega poročanja.
Pravne podlage
- Zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV-1)
- Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1)
- Slovenski računovodski standardi
- Zakon o davčnem potrjevanju računov (ZDavPR)
Pristojni organ
Ministrstvo za finance
Župančičeva 3
1000 Ljubljana -
Področje delovne zakonodaje regulira Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1). Poleg pogodbe o zaposlitvi, slovenska zakonodaja opredeljuje tudi več posebnih oblik opravljanja dela. Pri sklenitvi delovnega razmerja je potrebno upoštevati predpisan postopek zaposlitve.
Delodajalec mora na delovnem mestu dosledno upoštevati:
- ureditev obveznih socialnih zavarovanj in refundacije nadomestila plač,
- varnost in zdravje pri delu,
- v primeru nezgod ali poškodb pri delu je potrebno ustrezno prijaviti nezgodo in poškodbe pri delu.
V kolikor delodajalec zaposluje tujca, državljana tretjih držav, je potrebno zanj pridobiti enotno dovoljenje za prebivanje in delo.
Pravne podlage
- Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1)
- Zakon o prispevkih za socialno varnost (ZPSV)
- Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2)
- Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ)
- Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (ZSDP-1)
- Zakon o urejanju trga dela (ZUTD)
- Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1)
- Zakon o tujcih (ZTuj-2)
- Zakon o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev (ZZSDT)
Pristojni organ
Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
Štukljeva cesta 44
1000 LjubljanaZavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije
Miklošičeva cesta 24
1507 Ljubljana -
Poslovni subjekti morajo v okviru delovanja odgovorno poslovati. Pri tem morajo dosledno upoštevati načela:
- intelektualne lastnine;
- avtorske in sorodnih pravic;
- požarne varnosti;
- varstva osebnih podatkov;
- javne rabe slovenskega jezika.
Pristojni organ
Ministrstvo za pravosodje
Župančičeva 3
1000 LjubljanaMinistrstvo za kulturo
Maistrova ulica 10
1000 LjubljanaMinistrstvo za gospodarstvo, turizem in šport
Kotnikova 5
1000 LjubljanaMinistrstvo za obrambo
Vojkova cesta 55
1000 Ljubljana
Pogoji
-
V primeru živinoreje mora imetnik živali imeti dodeljeno KMG-MID identifikacijsko številko kmetijskega gospodarstva.
KMG-MID identifikacijsko številko kmetijskega gospodarstva imetnik živali pridobi z vpisom v register kmetijskih gospodarstev.
Dokazila
Izpis iz registra kmetijskih gospodarstev
Pravne podlage
-
Izvajalec čebelarskega pašnega reda je lokalno čebelarsko društvo upravlja s posameznim pasiščem na območju čebelarskega društva oziroma Čebelarska zveza Slovenije na območju, kjer lokalna čebelarska društva ne predlagajo pašnega reda.
Čebelarski pašni red mora vsebovati:
- naziv in sedež izvajalca čebelarskega pašnega reda,
- seznam katastrskih oblin, ki spadajo v čebelarski pašni red,
- podatke za registracijo stojišč;
- izjeme glede krajših razdalj,
- pisan soglasja ali pogodbe z lastniki zemljišč in
- pozitivna mnenja Zavoda za gozdove Slovenije o primernosti stojišč v gozdnem prostoru.
Izvajalec pašnega reda vloži pisno vlogo za potrditev čebelarskega pašnega reda na pristojni organ. Pristojni organ potrdi pašni red z odločbo za obdobje petih let.
-
Čebelnjak je prostor, kjer so nameščene čebele, kot so:
- postavljen stalni objekt z naseljenimi čebeljimi panji,
- geografsko zaokrožen kmetijski, gozdni ali urbani prostor, na katerem so postavljeni prosto stoječi čebelji panji in
- postavljena premična prevozna enota z naseljenimi čebeljimi panji.
Vsi čebelnjaki morajo biti registrirani in označeni.
Register čebelnjakov
Register čebelnjakov je ažurna računalniška vodena evidenca, ki jo vodi pristojni organ in vsebuje podatke o čebelarjih, čebelnjakih, stojiščih ter o številu čebeljih družin in o premikih čebel.
Čebelar vloži vlogo za registracijo čebelnjaka na pristojni organ najpozneje 30 dni po naselitvi čebelnjaka.
Ob registraciji čebelnjaka pristojni organ izda čebelarju registrsko oznako in obvestilo o vpisu v register.
Označevanje čebelnjakov
Z registrsko oznako mora čebelar trajno označiti čebelnjak na vidnem mestu najpozneje v sedmih dneh po prejemu registrske oznake čebelnjaka. Registrska oznaka čebelnjaka je tablica v velikosti 150×100 mm, rumene barve na kateri je napisana registrska številka čebelnjaka, " čebelnjak", kratica pristojnega organa, ki izdaja registrske številke.
Registrska številka čebelnjaka je neponovljiva identifikacijska številka, ki je sestavljena iz dvočrkovne oznake za Slovenijo (SI) in šestmestne številke.
Čebelje družine se sme premikati samo iz označenih čebelnjakov.
V primeru, da parcela na kateri čebelar namerava registrirati čebelnjak, ni v njegovi lasti, mora čebelar pridobiti soglasje lastnika parcele o dovolitvi postavitve čebelnjaka.
Čebelar čebelnjak registrira za nedoločen čas. Ko preneha s čebelarjenjem na tem čebelnjaku zaprosi za ukinitev oziroma opustitev čebelnjaka.
-
Čebelar lahko premike čebel na pašo izvaja le na registrirana stojišča.
Stojišče je geografsko zaokrožen prostor, namenjen za začasne dovoze čebel na pašo ali na prezimovanje po potrjenem pašnem redu.
Upravljavec stojišča je izvajalec pašnega reda.
Registracijo stojišč opravi odgovorna oseba za vodenje seznama stojišč izvajalca pašnega reda, ki je določena in potrjena z vlogo za potrditev ali dopolnitev pašnega reda. Na stojiščih so hkrati praviloma čebele enega čebelarja, lahko pa tudi večih.
Ob registraciji stojišča je treba navesti naslednje podatke:
- ime in priimek odgovorne osebe za registracijo stojišč;
- podatke iz katastra (katastrskega občina, parcela) in geografsko koordinate lokacije stojišča;
- kapaciteto stojišča, izraženo v številu čebeljih družin;
- datum registracije.
Pristojni organ dodeli registrsko številko stojišča na podlagi oddane registracije. Čebelar mora na stojišču takoj po namestitvi čebel na vidnem mestu namestiti kopija veterinarskega potrdila za promet s čebelami ter ime izvajalca pašnega reda.
Ob registraciji stojišča mora biti potrjen pašni red, čebelar mora poskrbeti za ustrezno namestitev čebel in stojišč.
-
Čebelar mora najmanj 30 dni pred prevozom čebel na pašo oziroma za uporabo stojišča za prezimovanje pri izvajalcu pašnega reda pisno podati predlog za namestitev čebel.
Izvajalec pašnega reda najpozneje v 15 dneh od prejema predloga za namestitev čebel izda soglasje o namestitvi čebel.
Dokazila
Soglasje o namestitvi čebel
Pravne podlage
- Pravilnik o katastru čebelje paše, čebelarskem pašnem redu in programu napovedi medenja
- Pravilnik o strokovni usposobljenosti izvršilnih železniških delavcev
Povezave
-
Stojišča morajo biti oddaljena od meje območja izvajanja pašnega reda in med seboj najmanj 200 m.
Stojišča morajo biti ob registraciji oddaljena od čebelnjaka najmanj 500 m, v kolikor je čebelnjak naseljen z več kot 40 čebeljimi družinami. Če je čebelnjak naseljen z manj kot 40 čebeljimi družinami, mora biti ta razdalja najmanj 200 m.
Kadar gre za stojišče, na katerem bodo čebele prezimovale, lahko izvajalec pašnega reda zahteva, da je v času prezimovanja čebel med stojiščem za prezimovanje in najbližjim čebelnjakom z več kot 40 čebeljimi družinami najmanj 1000 m zračne razdalje. Če je čebelnjak naseljen z manj kot 40 družinami, mora biti zračna razdalja najmanj 500 m.
Pravne podlage
-
Čebelar je pravna ali fizična oseba, ki je odgovorna za čebele in je lastnik čebel ali pa se ukvarja z rejo čebel.
Čebelar mora imeti registrirano kmetijsko gospodarstvo in vpisati se mora v Evidenco imetnikov registriranih živali (EIRŽ). Poskrbeti mora za registracijo in ustrezno označitev čebelnjakov in stojišč.
Za opravljanje zootehniških opravil mora biti ustrezno usposobljen.
-
Za izvajanje reje je potrebna ustrezna kmetijska infrastruktura (ograde, dostopi do kmetijskih zemljišč in kmetijskih gospodarstev kot so poti in kolovozi, kmetijska poslopja na poljih, planinah in podobno).
Pravne podlage
-
Z oskrbo živali je potrebno zagotoviti takšno ravnanje pri reji, transportu in drugih postopkih, ki najbolj ustreza posamezni vrsti živali.
Preprečiti ali odpraviti je treba nepravilnosti ali pomanjkljivosti v načinu reje, ki negativno vplivajo na dobro počutje in zdravje domačih živali.
Za bolne, poškodovane in onemogle domače živali je oskrbovalec živali dolžan zagotoviti posebno nego in ustrezno oskrbo ter v primerih, ko je to potrebno, tudi ločen prostor.
Pri reji oziroma oskrbi živali so prepovedana ravnanja ali opustitve, ki bi jim lahko prizadejale bolečino, trpljenje ali poškodb.
Pravne podlage
-
Živalski iztrebki so blato, seč in usedlina iz sedimentacijskih bazenov za ribe ter se uporabljajo kot gnoj, gnojnica in gnojevka.
Živalski iztrebki in kompost se uporabljajo za gnojenje na kmetijskih zemljiščih na način, ki zagotavlja oskrbo rastlin s hranilnimi snovmi in ohranitev rodovitnosti tal.
Z živalskimi iztrebki je treba ravnati tako, da niso ogroženi zdravje ljudi in domačih živali, okolje ter kakovost krme in živalskih proizvodov.
Objekti za živalske iztrebke so:
- gnojišča,
- gnojnične jame in jame za gnojevko,
- lagune,
- sedimentacijski bazeni in
- naprave za predelavo in obdelavo živalskih iztrebkov.
Pravne podlage
-
Čebelarji lahko za čebelnjak, za katerega imajo urejen vpis v Register čebelnjakov, sporočajo število čebeljih družin na dan 31. oktober in 15. april neposredno v Register čebelnjakov.
Sporoča se število vseh čebeljih družin, vključno z rezervnimi družinami, ki jih ima čebelar v lasti na dan popisa.
Pravne podlage
- Pravilnik o katastru čebelje paše, čebelarskem pašnem redu in programu napovedi medenja
- Pravilnik o strokovni usposobljenosti izvršilnih železniških delavcev
Povezave