Dejavnost kolektivnih organizacij na področju avtorske in sorodnih pravic

Kolektivno upravljanje avtorske in sorodnih pravic omogoča avtorjem in drugim imetnikom pravic, da le-te bolj preprosto in učinkoviteje upravljajo v razmerah množičnega in razprostranjenega koriščenja njihovih del, uporabnikom pa omogoča enostaven dostop do zakonite uporabe številnih del.

Kolektivne organizacije v okviru svoje dejavnosti:

• dovoljujejo uporabo del iz repertoarja pod podobnimi pogoji za podobne vrste uporabe;
• se v dobri veri pogajajo z reprezentativnimi združenji uporabnikov in z njimi sklepajo skupne sporazume;
• objavljajo skupne sporazume in obveščajo uporabnike o veljavnih tarifah;
• sklepajo in objavljajo sporazume o zastopanju s tujimi kolektivnimi organizacijami;
• nadzorujejo uporabo avtorskih del iz svojega repertoarja;
• uporabnikom izdajajo račune za uporabo avtorskih del iz svojega repertoarja, zbirajo avtorske honorarje in jih izterjujejo;
• dodeljujejo zbrane avtorske honorarje upravičenim imetnikom pravic v skladu z vnaprej določenimi pravili o delitvi in izplačilu zbranih avtorskih honorarjev;
• izplačujejo dodeljene avtorske honorarje upravičenim imetnikom pravic in
• uveljavljajo varstvo avtorskih pravic pred sodišči in drugimi državnimi organi ter o tako uveljavljenih pravicah predložijo avtorjem račun.

Kolektivno lahko upravljajo avtorsko ali sorodne pravice samo tiste kolektivne organizacije avtorjev, ki so pridobile dovoljenje Urada Republike Slovenije za intelektualno lastnino in so na podlagi pooblastila imetnika pravic ali zakona pooblaščene za kolektivno upravljanje avtorske ali sorodnih pravic v imenu in za račun več kot enega imetnika pravic in v njihovo skupno korist, ter »neodvisni subjekt upravljanja«, ki je pridobil dovoljenje Urada za intelektualno lastnino in je pooblaščen za upravljanje avtorske ali sorodnih pravic v imenu več kot enega imetnika pravic in v njihovo skupno korist.

Kolektivna organizacija upravlja avtorske pravice na podlagi pooblastila imetnika pravic. V primerih obveznega kolektivnega upravljanja avtorskih pravic je kolektivna organizacija pooblaščena na podlagi Zakona o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic (ZKUASP) in zato pooblastilo imetnika pravic ni potrebno. Obvezno kolektivno upravljanje je določeno za naslednje primere:

• priobčitev javnosti neodrskih glasbenih in pisanih del, razen pravice dajanja na voljo javnosti iz 32. a člena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah,
• ponovna prodaja izvirnikov likovnih del,
• reproduciranje avtorskih del za privatno ali lastno uporabo ter njihovo fotokopiranje preko dovoljenega obsega,
• kabelska retransmisija avtorskih del, razen pri lastnih oddajanjih RTV organizacij, ne glede na to, ali gre za njihove lastne pravice ali pa so te nanje prenesli drugi imetniki pravic,
• pravica do dodatnega letnega nadomestila iz 122.b člena ZASP,
• priobčitev javnosti avdiovizualnih del in videogramov ter na njih posnetih izvedb, razen pravic filmskih producentov iz 29. in 30. člena ZASP,
• pravica do nadomestila pri poučevanju z uporabo elektronskih sredstev, na daljavo ali čezmejno iz 47.b člena ZASP, razen v delu, v katerem se obvezno kolektivno upravlja v skladu s 1. točko 9. člena ZKUASP,
• pravica avtorja do primernega deleža prihodka, ki ga prejme založnik medijske publikacije za njeno uporabo na podlagi 139.a člena ZASP.

Izjeme od obveznega kolektivnega upravljanja pomenijo, da lahko imetnik pravic ob izpolnitvi določenih pogojev pravice individualno upravlja, četudi je za tak način uporabe varovanih del določeno obvezno kolektivno upravljanje. Tako lahko imetnik pravic le te upravlja individualno v naslednjih primerih:

• priobčitev javnosti neodrskih, glasbenih in pisanih del, razen pravice dajanja na voljo javnosti, če je na vseh delih, ki so izvajana na določeni prireditvi, glavni izvajalec hkrati tudi imetnik pravic teh pravic, kolektivno organizacijo, ki upravlja te pravice, pa je o tem obvestil najpozneje 15 dni po uporabi avtorskega dela,
• pravico javnega predvajanja določenega neodrskega glasbenega dela z določenim fonogramom, če je imetnik pravic imetnik vseh materialnih avtorskih in sorodnih pravic za ta način uporabe in če je kolektivno organizacijo, ki upravlja te pravice, o tem obvestil najpozneje 15 dni pred uporabo avtorskega dela,
• uporabo svojega avtorskega dela za nekomercialno rabo (za humanitarni, kulturni, izobraževalni namen ipd.) lahko dovoli imetnik pravic sam, ne glede na pooblastilo kolektivni organizaciji, o tem pa obvesti kolektivno organizacijo najpozneje 15 dni po izdaji takšnega dovoljenja.

Nadzor nad delovanjem kolektivne organizacije je prepuščen njenim članom, določene pristojnosti pa ima tudi država, in sicer prek Urada za intelektualno lastnino, ki nadzira skladnost delovanja kolektivne organizacije z Zakonom o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic.

V Republiki Sloveniji ima lahko za isto vrsto avtorskih del in za iste pravice, ki se lahko v skladu z ZKUASP le obvezno kolektivno upravljajo, dovoljenje za kolektivno upravljanje pravic le ena kolektivna organizacija.

Opisana vsebina, ki se nanaša na avtorsko pravico, se smiselno uporablja tudi za sorodne pravice.