Drugo čiščenje stavb, industrijskih naprav in opreme (81.220)

Za opravljanje dejavnosti se morate predhodno registrirati in izbrati ustrezno statusno obliko.

Za dejavnosti, ki so uvrščene na Listo dejavnosti, ki se v skladu s 5. členom Obrtnega zakona običajno opravljajo na obrtni način, velja, da se ob registraciji te dejavnosti poslovni subjekti po uradni dolžnosti vpišejo v Obrtni register pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS).

Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije naredi vpis po uradni dolžnosti, ko od upravljavca poslovnega registra (Ajpes) pridobi podatek o registrirani dejavnosti.

Vpis v obrtni register lahko uredite tudi sami pri posamezni območni Obrtno-podjetniški zbornici po krajevni pristojnosti.

Vpis v obrtni register je brezplačen.

Pravne podlage

• Obrtni zakon (ObrZ)
• Lista dejavnosti, ki se v skladu s 5. členom Obr-Z običajno opravljajo na obrtni način

Povezave

• Obrtna dovoljenja
• Lista dejavnosti, ki se v skladu s 5. členom Obrtnega zakona opravljajo na obrtni način

Za opravljanje določenih dejavnosti – predvsem na področju gostinstva, trgovine, skladiščenja, proizvodnje, izobraževanja, delavnic, laboratorijev, ambulant in podobnih – je potrebno zagotoviti ustrezen poslovni prostor.

Ob registraciji podjetja se ta pogoj ne preverja, mora pa podjetnik zagotoviti poslovni prostor in pridobiti ustrezno dovoljenje, preden začne opravljati dejavnost, za katero je predpisan ta pogoj.

Objekt, v katerem je poslovni prostor, mora imeti uporabno dovoljenje.

Poslovni prostor se lahko najame ali kupi. Pred najemom ali nakupom nepremičnine je koristno preveriti, ali ima dovoljenje za uporabo v ustrezne poslovne namene in ali je opravljanje določene dejavnosti v poslovnem prostoru mogoče takoj po prevzemu.

Za izdajo uporabnega dovoljenja in spremembo gradbenega dovoljenja je pristojen upravni organ, ki je izdal gradbeno dovoljenje (pristojna upravna enota), razen v primeru, ko je zaradi predlaganih sprememb objekta treba izdati integralno gradbeno dovoljenje.

Več o postopku pridobitve uporabnega dovoljenja.

Pri rekonstrukciji objektov, ki so zavarovani v skladu s predpisi o kulturnih dediščini, se lahko minimalni tehnični pogoji za opravljanje dejavnosti razlikujejo od predpisanih.

Soglasje za odstopanje se lahko pridobi v postopku izdaje dovoljenja za gradnjo ali rekonstrukcijo v skladu s predpisi o urejanju prostora in graditvi objektov, pod pogojem, da odstopanje ni takšno, da bi bilo zaradi tega ogroženo zdravje in življenje ljudi.

Dokazila

Uporabno dovoljenje: fotokopija

Pravne podlage

• Gradbeni zakon (GZ-1)
• Stanovanjski zakon (SZ-1)

Povezave

• eUprava - uporabno dovoljenje
• Obrazci - pripomočki za uporabo nove gradbene zakonodaje

Za delo na višini je treba imeti naslednje pripomočke in delovno opremo:

• lestve, ki morajo ustrezati standardu SIST EN 131 z maksimalno višino 8 m;
• delovne odre z ustreznimi varovalnimi ograjami v skladu z evropskimi in mednarodnimi standardi z veljavno dokumentacijo in dokazili;
• strojne dvižne košare in dvigala z ustreznimi certifikati in navodili za varno uporabo delovnih strojev (za vso delovno opremo se zahteva izjava o skladnosti in po pregledu izdano poročilo o ustreznosti),
• drugo potrebno delovno opremo.

V izjemnih primerih in ko gre za kratkotrajna dela in ko ocena tveganja to dovoljuje, se dovoljuje uporaba delovnih vrvi z naslednjimi zahtevami:

• sistem mora imeti dve ločeni sidrani vrvi, ena služi za dostop, spust in oporo, druga je podporna;
• delovna vrv mora ometi opremo za vzpenjanje in spuščanje in samozaporni sistem, ki prepreči delavcu izgubo nadzora nad svojim gibanjem;
• delavec mora imeti primeren varnostni pas in biti povezan z varnostno vrvjo;
• orodje in pripomočki, ki jih delavec uporablja, morajo biti varno pritrjeni na delavčev varnostni pas ali sedež;
• glede na trajanje dela in druge ergonomske omejitve je treba zagotoviti sedež z ustreznimi dodatki.

Pri uporabi delovnega odra za delo nad 2,0 m stojne višine se zahteva delovni oder s hrbtobranom.

Delavec mora pri delu na višini obvezno uporabljati  osebno varovalno opremo:

• delovno obleko, ki se mora prilegati telesu in ne sme imeti ohlapnih rokavov in hlačnic,
• zaščitno čelado,
• delovne čevlje, ki morajo imeti podplate iz ne-drsečega materiala,
• varnostni pas,
• varovalne rokavice v primeru dela na vrvi.

Pravne podlage

• Pravilnik o varnosti in zdravju pri uporabi delovne opreme
• Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1)
• Uredba o zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu na začasnih in premičnih gradbiščih

Delavec, ki opravlja delo na višini, mora izpolnjevati naslednje zahteve:

• imeti mora opravljen zdravniški pregled z označbo posebnih zdravstvenih zahtev »delo na višini«,
• mora opraviti teoretično in praktično usposabljanje za varno delo, ki mora biti prilagojeno posebnostim delovnega mesta - delo na višini, kjer ga mora delodajalec poučiti o vseh ukrepih varnosti in zdravja pr delu za varno delo na višini glede na oceno tveganja na delovnem mestu,
• delavec mora biti podučen o pravilni rabi osebne varovalne opreme.

Pravne podlage

• Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1)
• Uredba o zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu na začasnih in premičnih gradbiščih

Delodajalec mora pred določitvijo osebne varovalne opreme oceniti, če oprema, ki jo morajo delavci uporabljati pri delu, izpolnjuje zahteve iz 5. in 6. člena Pravilnika o osebni varovalni opremi, ki jo delavci uporabljajo pri delu.

 Ocena obsega:

• analizo in oceno tveganj, ki se jim ni mogoče izogniti z drugimi ukrepi;
• opredelitev lastnosti, ki jih mora imeti osebna varovalna oprema za učinkovito varovanje delavca, pri tem pa mora upoštevati tudi tveganja, ki jih lahko povzroča oprema sama;
• primerjavo lastnosti razpoložljive osebne varovalne opreme.

Pravne podlage

• Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1)
• Pravilnik o osebni varovalni opremi, ki jo delavci uporabljajo pri delu

Enkrat letno morajo biti zaposleni, ki uporabljajo višinsko varovalno opremo, poučeni o pravilnem ravnanju z opremo in izvedbi reševanj in reševalnih ukrepov. Ta usposabljanja mora načrtovati in izvajati usposobljena oseba.

Po zaključku usposabljanja so udeleženci kvalificirani v podjetju izvajati letne osnovne preglede višinske varovalne opreme in organizirati osnovna usposabljanja "VVO". Strokovni tečaj za varno delo na višini velja tri leta.

Pravne podlage

• Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1)

Cene storitev, ki se ponujajo pri prodaji potrošnikom, morajo biti označene v skladu s 14. členom Zakona o varstvu potrošnikov (Uradni list RS, št. 130/22) in Pravilnikom o načinu označevanja cen blaga, digitalnih vsebin in storitev ter objavi znižanja cene blaga (Uradni list RS, št. 10/23).

Podjetje za storitev, ki jo ponuja potrošniku, vidno označi ceno, ki vključuje davek na dodano vrednost, če je podjetje zavezanec za davek na dodano vrednost. Cena storitve je označena v evrih. V primeru, da je poleg cene v evrih označena tudi cena v drugih valutah, mora biti poleg zneska v evrih tudi oznaka EUR. Podjetje upošteva označeno ceno. Če gre za ponudbo v okviru storitev informacijske družbe, mora biti poleg cene jasno in nedvoumno navedeno, ali cena vključuje tudi stroške dostave.

Cene za vse storitve morajo biti označene kot cene v obliki cenika. Označitev cen za storitve mora biti nedvoumna, lahko prepoznavna, čitljiva in za potrošnika na vidnem in dosegljivem mestu.

Pri storitvah, pri katerih cene ni mogoče označiti kot cene za vrsto storitve, se ceno storitve lahko označi na enega od naslednjih načinov:

• kot ceno delovne ure za izvedbo določene storitve v poslovnem prostoru izvajalca storitve;
• kot ceno delovne ure za izvedbo določene storitve na kraju samem;
• kot ceno vseh stroškov za izvedbo določene storitve;
• kot ceno storitve, preračunano na mersko enoto;
• kot ceno storitve, ki jo nedvoumno opredelimo na drug način in se običajno uporablja pri ponujanju določenih storitev.

Cena za storitve je nedvoumno označena, če je ni možno zamenjati s ceno druge storitve, ki se nahaja v neposredni soseščini.

Cena za storitve je v poslovnem prostoru označena čitljivo, če je velikost črk in številk na ceniku za storitve najmanj 5 mm.

Cena za storitev mora biti potrošniku lahko dostopna ter mora biti objavljena na vidnem mestu v poslovnem prostoru, kjer je ta storitev potrošniku ponujena.

Kot vidno označeno ceno storitve se šteje, da je cenik obešen na steno poslovnega prostora oziroma tistega njegovega dela, kjer se nahajajo potrošniki. 

Pravne podlage

• Pravilnik o načinu označevanja cen blaga, digitalnih vsebin in storitev ter objava znižanja cene blaga
• Zakon o varstvu potrošnikov (ZVPot-1)