Inštaliranje električnih napeljav in naprav

Pooblaščeni strokovnjak ali pooblaščena strokovnjakinja je pooblaščeni arhitekt, pooblaščeni krajinski arhitekt, pooblaščeni inženir ali druga pooblaščena oseba s področja arhitekture, krajinske arhitekture, gradbeništva, elektrotehnike, strojništva, tehnologije, požarne varnosti ter geotehnologije in rudarstva, ki je vpisana v ustrezni imenik v skladu s svojimi poklicnimi nalogami po zakonu, ki ureja arhitekturno in inženirsko dejavnost. 

Pravne podlage

• Zakon o arhitekturni in inženirski dejavnosti (ZAID)
• Gradbeni zakon (GZ-1)

Vodja del pri IZS je posameznik, ki izpolnjuje predpisane pogoje in je vpisan v imenik Vodij del pri IZS.

V imenik  se vpisujejo posamezniki, ki so po pridobljeni ustrezni izobrazbi in najmanj treh letih delovnih izkušenj uspešno opravili strokovni izpit za vodjo del in imajo urejeno zavarovanje, ter nima prepovedi opravljanja poklica.

Vodja del izvajalcu del pri gradnji odgovarja za skladnost izvedenih del s projektno dokumentacijo, predpisi, s katerimi se podrobneje določijo bistvene in druge zahteve, ter predpisi s področja zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu na gradbišču.

Odgovorni vodje del imajo pooblastila na posameznih strokovnih področjih:

• gradbeništvo;
• strojništvo;
• elektrotehnika
• tehnologija, gozdarstvo in varnost pri delu
• geotehnologija in rudarstvo
• požarna varnost

Glede na vrsto objekta oziroma del, je potrebna različna stopnja izobrazbe vodje del. Glede na to delitev IZS deli poklic vodja del na: 

• Vz - vodja del - študijski program I stopnje
• Vm - vodja del - visokošolska stopnje tehnične smeri
• Vnp - vodja del - srednješolska izobrazba tehnične smeri 

Dela, ki jih opravlja posamezni vodja del:	Vz	Vm	Vnp
Vodenje celotne gradnje ali pretežnega dela ZAHTEVNEGA objekta	X
Vodenje celotne gradnje ali pretežnega dela gradnje MANJ ZAHTEVNEGA objekta	X	X
Vodenje posameznih del na ZAHTEVNIH in MANJ ZAHTEVNIH objektih	X	X	X
Vodenje gradnje NEZAHTEVNIH objektov	X	X	X

 

Podrobneje

Vodja gradnje pri OZS - mojster je posameznik, ki izpolnjuje predpisane pogoje in je vpisan v imenik Vodij gradnje pri OZS. 

Vodja gradnje izvajalcu del pri gradnji odgovarja za skladnost izvedenih del s projektno dokumentacijo, predpisi, s katerimi se podrobneje določijo bistvene in druge zahteve, ter predpisi s področja zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu na gradbišču.

Vodja gradnje pri OZS - mojster s področja gradbeništva opravlja:

• vodenje posameznih del na ZAHTEVNIH in MANJ ZAHTEVNIH objektih
• Vodenje gradnje NEZAHTEVNIH in ENOSTAVNIH objektov.

Podrobneje

Gradbeni delovodja je zadolžen za vodenje gradnje, kar vključuje skrb za izvajanje del v skladu s projektno dokumentacijo, s predpisi, s katerimi se podrobneje določijo bistvene in druge zahteve, s standardi in pravili stroke ter predpisi s področja zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu na gradbiščih.

Gradbeni delovodja je vpisan v imenik pri Gospodarski zbornici Slovenije.

V imenik  se vpisujejo posamezniki, ki:

• izpolnjujejo pogoje za gradbenega delovodjo
• imajo z izvajalcem sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za polni delovni čas ali v posebnih primerih za krajši delovni čas v skladu z zakonom, ki ureja delovno razmerje.

Vodja del pri GZS opravlja:

• vodenje posameznih del na ZAHTEVNIH in MANJ ZAHTEVNIH objektih
• vodenje gradnje NEZAHTEVNIH in ENOSTAVNIH objektov.

Podrobneje

Zavarovanje odgovornosti za škodo mora vključevati odgovornost za škodo, ki bi nastala investitorju ali tretji osebi v zvezi z opravljanjem njegove dejavnosti in mora kriti škodo zaradi malomarnosti, napake ali opustitve dolžnosti izvajalca in pri njem zaposlenih, pri čemer višina letne zavarovalne vsote ne sme biti nižja od 50.000 evrov.

Če ima izvajalec v tujini zavarovano odgovornost za škodo, mora zavarovanje kriti škodo povzročeno v Republiki Sloveniji.

Dokazila

• Sklenjena zavarovalna polica v Republiki Sloveniji ali v državi pogodbenici pod pogojem, da to zavarovanje krije škodo, povzročeno v Republiki Sloveniji.

Pravne podlage

• Zakon o arhitekturni in inženirski dejavnosti (ZAID)
• Gradbeni zakon (GZ-1)

Pravica do opravljanja obrtne dejavnosti, za katero je na podlagi Uredbe o obrtnih dejavnostih in Obrtnem zakonu predpisana ustrezna izobrazba, se pridobi na podlagi obrtnega dovoljenja in vpisa v obrtni register.

Pred vložitvijo vloge morate imeti registrirano ustrezno statusno obliko in ustrezno SKD šifro dejavnosti. Oseba, ki bo t.i. nosilec dejavnosti, je oseba, ki izpolnjuje izobrazbene pogoje in za katero morate priložiti dokazilo o izpolnjevanju izobrazbenih pogojev. Poleg odločbe o izdaji obrtnega dovoljenja se vam izda reprezentativno obrtno dovoljenje in se vas vpiše v Obrtni register.

Podrobneje

Povezave

• Seznam ustreznih srednješolskih izobraževalnih programov in nacionalnih poklicnih kvalifikacij za opravljanje posamezne obrtne dejavnosti

Pravilo obrnjene davčne obveznosti se uporablja za davčne zavezance, identificirane za namene DDV, ki opravljajo:

1. Gradbena dela, vključno s popravili, čiščenjem, vzdrževanjem, rekonstrukcijo in rušenjem v zvezi z nepremičninami. Med te primeroma spadajo:

- Gradnja stavb pod šifro SKD: F/41 (npr. gradnja stanovanjskih in nestanovanjskih stavb);

- Gradnja inženirskih objektov pod šifro SKD: F/42 (npr. gradnja cest in železnic, mostov in predorov, gradnja objektov oskrbne infrastrukture, gradnja vodnih objektov, gradnja drugih objektov nizke gradnje);

- Specializirana gradbena dela pod šifro SKD: F/43 (npr. pripravljalna dela na gradbišču, rušenje objektov, zemeljska pripravljalna dela, testno vrtanje in sondiranje, inštaliranje pri gradnjah, zaključna gradbena dela).

- Med čiščenje kot gradbena dela spada le čiščenje novogradenj pred prevzemom iz šifre SKD F/43.390

2. Posredovanje osebja, vključenega v dejavnosti iz prejšnje točke.

3. Dobava nepremičnin, in sicer:

- dobava objektov ali delov objektov in zemljišč, na katerih so objekti postavljeni, razen če je dobava opravljena, preden so objekti ali deli objektov prvič vseljeni oziroma uporabljeni, ali če je dobava opravljena, preden potečeta dve leti od začetka prve uporabe oziroma prve vselitve;

- dobava zemljišč, razen stavbnih zemljišč.

Dobave pod točko 3 so oproščene plačila DDV, lahko pa se prodajalec in kupec, ki ima v zvezi s to nepremičnino 100 % pravico do odbitka DDV, pred opravljeno dobavo dogovorita za obdavčitev te dobave z DDV. Na zahtevo davčnega organa morata dokazati obstoj pisnega dogovora o obdavčitvi transakcije v zvezi z nepremičnino pred opravljeno dobavo. Pisni dogovor mora vsebovati najmanj jasno izjavo volje, da želita, da se transakcija obdavči, identifikacijsko številko za DDV davčnih zavezancev, njuno vlogo pogodbene stranke in navedbo nepremičnine, na katero se dogovor nanaša.

4. Dobava odpadkov, ostankov in rabljenega materiala ter storitev iz Priloge III zakona ZDDV-1.

5. Prenos pravic do emisije toplogrednih plinov, kakor so opredeljene v zakonu, ki ureja varstvo okolja.

Mehanizem obrnjene davčne obveznosti iz 76.a člena ZDDV-1 se uporablja le v primerih dobav blaga in opravljenih storitev, ki jih opravi davčni zavezanec, identificiran za namene DDV v Sloveniji, drugemu davčnemu zavezancu, prav tako identificiranemu za namene DDV v Sloveniji.

Dobavitelj blaga oziroma izvajalec storitev mora zato preveriti, ali je prejemnik v trenutku, ko nastane obveznost za obračun DDV od dobav blaga, storitev in predplačil, identificiran za namene DDV. Preverjanje, ali je identifikacijska številka za DDV, ki jo je predložil prejemnik blaga ali storitve, veljavna ali ne, se lahko opravi z vpogledom v seznam davčnih zavezancev, objavljenim na spletni strani FURS.

Pri uporabi mehanizma obrnjene davčne obveznosti je kupec blaga oziroma prejemnik storitve tisti, ki mora obračunati in plačati DDV.

Izdaja računa

Dobavitelj od opravljene dobave ne obračuna DDV, na računu pa mora navesti, da je dobava blaga ali opravljena storitev predmet obrnjene davčne obveznosti (navedba klavzule »Obrnjena davčna obveznost«). Na računu mora navesti podatek o davčni osnovi za posamezno davčno stopnjo in znesek DDV, dolgovan na podlagi obrnjene davčne obveznosti.

Več o obrnjeni davčni obveznosti je pojasnjeno v podrobnejšem opisu.

Obračun davka na dodano vrednost

Vsak davčni zavezanec, identificiran za namene DDV, mora davčnemu organu predložiti obračun DDV. Dobavitelj, ki opravlja storitve ali dobavlja blago, ki je predmet obrnjene davčne obveznosti, mora v obrazcu obračunu DDV (obrazec DDV-O) vključiti tudi znesek dobave blaga in storitev v Sloveniji, od katerih obračuna DDV prejemnik (polje 11a). Dobavitelj DDV ne obračuna, saj je to obveznost prejemnika. Prejemnik (kupec) mora v obračunu DDV v polju 31a izkazati osnovo prejetih nabav in od njih obračunati DDV (polja 25, 25a, 25b).

Poročanje o dobavah

Davčni zavezanec, ki opravlja dobave blaga ali storitev iz 76.a člena ZDDV-1 mora, poleg obračuna DDV, davčnemu organu predložiti še poročilo o teh dobavah za koledarski mesec. V poročilu mora navesti tudi morebitne popravke podatkov o zadevnih dobavah iz preteklih obdobij.

Poročilo o dobavah (obrazec PD-O) davčni zavezanec predloži davčnemu organu elektronsko, preko storitev elektronskega poslovanja FURS eDavki, do zadnjega delovnega dne naslednjega meseca po poteku koledarskega meseca.

Pravne podlage

• Zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV-1)
• Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost

Za uvajanje sodobnejših, bolj transparentnih in varnejših poslovnih praks v gradbeništvu, se uporabljajo Posebne gradbene uzance (PGU). PGU so prvi nacionalni dokument na tem področju, ki podrobneje opredeljuje pravila za ravnanje pogodbenih partnerjev pri izvedbi del na gradbenih objektih, kot so določena v Obligacijskem zakoniku ter v zakonih in predpisih, povezanih z gradnjo.

V PGU so zbrana in poenotena pravna določila, ki se običajno uporabljajo v pogodbenih tekstih na gradbenem področju, tudi pri zaključnih gradbenih delih in inštalacijah. Na trg gradbenih storitev in v proces gradnje prinašajo več urejenosti in predvidljivosti, kar je v korist tako izvajalcem kot naročnikom.

Pravne podlage

• Obligacijski zakonik (OZ)