Komercialni ribniki
Komercialni ribnik je stoječa voda, ki je namenjena trženju športnega ribolova v zasebnem interesu in iz katere je naravno ali s tehničnimi ukrepi preprečena migracija rib v druge vode. Športni ribolov se lahko izvajal le s trnkom.
Za izvajanje športnega ribolova v komercialnih ribnikih, je v skladu z Zakonom o vodah, treba pridobiti vodno dovoljenje, ki ga izda Direkcija RS za vode.
Komercialni ribnik mora biti vpisan v centralni register objektov akvakulture in komercialnih ribnikov (CRA) in v ribiški kataster.
V komercialni ribnik lahko vlagajo le ribe vzrejene v ribogojnici. Za vlaganje rib mora izvajalec dejavnosti pridobiti pozitivno mnenje Zavoda RS za varstvo narave.
Imetnik komercialnega ribnika mora imeti vodno dovoljenje in voditi ustrezne evidence ter poročati spremembe v ribiški kataster.
Velja za naslednje dejavnosti po SKD:
Splošni pogoji
-
Za opravljanje dejavnosti se morate predhodno registrirati in izbrati ustrezno statusno obliko.
-
Poslovni subjekt mora v okviru svojega poslovanja sprejeti odločitev ali postati davčni zavezanec. Če se podjetje odloči, da bo postalo zavezanec za DDV, je potrebno davčnemu organu predložiti zahtevek za izdajo identifikacijske številke za DDV. Ko je zavezanec identificiran za namene DDV, je treba davčnemu uradu predložiti obračun davka za vsako davčno obdobje posebej. Davčno obdobje je koledarski mesec ali koledarsko trimesečje.
Kdaj postati davčni zavezanec?
Pravne podlage
- Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2)
- Zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV-1)
- Zakon o dohodnini (ZDoh-2)
Pristojni organ
Finančna uprava Republike Slovenije
Šmartinska cesta 55
1000 Ljubljana -
Zakon o gospodarskih družbah določa, da morajo vsi – družbe in podjetniki – voditi poslovne knjige ter jih enkrat letno zaključiti v skladu z zakonom in Slovenskimi računovodskimi standardi (2024) ali mednarodnimi standardi računovodskega poročanja.
Pravne podlage
- Zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV-1)
- Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1)
- Slovenski računovodski standardi
- Zakon o davčnem potrjevanju računov (ZDavPR)
Pristojni organ
Ministrstvo za finance
Župančičeva 3
1000 Ljubljana -
Področje delovne zakonodaje regulira Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1). Poleg pogodbe o zaposlitvi, slovenska zakonodaja opredeljuje tudi več posebnih oblik opravljanja dela. Pri sklenitvi delovnega razmerja je potrebno upoštevati predpisan postopek zaposlitve.
Delodajalec mora na delovnem mestu dosledno upoštevati:
- ureditev obveznih socialnih zavarovanj in refundacije nadomestila plač,
- varnost in zdravje pri delu,
- v primeru nezgod ali poškodb pri delu je potrebno ustrezno prijaviti nezgodo in poškodbe pri delu.
V kolikor delodajalec zaposluje tujca, državljana tretjih držav, je potrebno zanj pridobiti enotno dovoljenje za prebivanje in delo.
Pravne podlage
- Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1)
- Zakon o prispevkih za socialno varnost (ZPSV)
- Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2)
- Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ)
- Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (ZSDP-1)
- Zakon o urejanju trga dela (ZUTD)
- Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1)
- Zakon o tujcih (ZTuj-2)
- Zakon o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev (ZZSDT)
Pristojni organ
Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
Štukljeva cesta 44
1000 LjubljanaZavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije
Miklošičeva cesta 24
1507 Ljubljana -
Poslovni subjekti morajo v okviru delovanja odgovorno poslovati. Pri tem morajo dosledno upoštevati načela:
- intelektualne lastnine;
- avtorske in sorodnih pravic;
- požarne varnosti;
- varstva osebnih podatkov;
- javne rabe slovenskega jezika.
Pristojni organ
Ministrstvo za pravosodje
Župančičeva 3
1000 LjubljanaMinistrstvo za kulturo
Maistrova ulica 10
1000 LjubljanaMinistrstvo za gospodarstvo, turizem in šport
Kotnikova 5
1000 LjubljanaMinistrstvo za obrambo
Vojkova cesta 55
1000 Ljubljana
Pogoji
-
Za opravljanje dejavnosti se morate predhodno registrirati in izbrati ustrezno statusno obliko.
-
Vsak, ki se ukvarja z gojenjem rib za poribljavanje, mora imeti pridobljeno vodno pravico za neposredno rabo vode za gojitev vodnih organizmov.
Vodna pravica je pravica do posebne rabe vodnega ali morskega javnega dobra ali naplavin, razen vodnega zemljišča, pridobljena z vodnim dovoljenjem.
Vodno dovoljenje izda pristojni organ za nedoločen čas, vendar največ za 30 let.
-
Vsak objekt akvakulture oziroma komercialni ribnik mora biti registriran in vpisan v centralni register objektov akvakulture in komercialnih ribnikov (CRA). Objekt akvakulture je vsaka vodna površina v kateri poteka proizvodnja akvakulture.
Za vpis v centralni register objektov in komercialnih ribnikov je potrebno oddati pisno vlogo najkasneje 30 dni po naselitvi vodnih organizmov. Vloga mora vsebovati podatke o:
- objektu akvakulture oziroma komercialnem ribniku,
- nosilcu dejavnosti,
- imetniku vodne pravice,
- vodnem viru,
- vrsti proizvodnje akvakulture,
- gojenih in spremljevalnih vrstah vodnih organizmov,
- vrsti in velikosti objekta,
- namenu proizvodnje,
- spremljevalnih objektih.
CRA je računalniška zbirka s podatkih o akvakulturi, za namen opravljanja kontrol izvajanja ukrepov ribiške politike, ki ga vodi Sektor za identifikacijo in registracijo živali na Upravi RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. Vsebuje podatke o imetnikih vodnih pravic, nosilcih dejavnosti, podatke o objektu akvakulture oziroma komercialnem ribniku in podatke o staležu ter proizvodnji vodnih organizmov.
Imetnik objekta akvakulture in komercialnega ribnika odda izpolnjen obrazec pristojnemu organu. Ta mu v potrditev izda obvestilo v vpisu v CRA. Za vpis v CRA mora izvajalec dejavnosti določiti nosilca dejavnosti.
Po vpisu v CRA vsak nosilec dejavnosti prejme G-MID identifikacijsko številko objekta akvakulture oziroma komercialnega ribnika, ki je sestavljena iz dvočrkovne oznake za Republiko Slovenijo "SI" in devetmestne neponovljive številke.
Nosilec dejavnosti je dolžan sporočiti vse spremembe, ki se nanašajo na podatke CRA, prav tako pa je dolžan sporočiti podatke o proizvodnji in staležu vodnih organizmov v objektu akvakulture enkrat letno do 1. marca tekočega leta za preteklo leto. Podatke in spremembe iz osnovnega obrazca se lahko pošlje le v pisni obliki (podpis, žig), podatke o letni proizvodnji in staležu pa preko aplikacije VOLOS v elektronski obliki.
Obrazec za poročanje podatkov o proizvodnji
-
Komercialni ribnik za vlaganje rib mora biti vpisan v ribiški kataster.
Ribiški kaster je evidenca o:
- ribiških območjih, okoliših in revirjih ter vodnih telesih, na katera se nanašajo,
- vodah posebnega pomena,
- izvajalcih ribiškega upravljanja,
- ribogojnicah,
- komercialnih ribnikih,
- izvajanju letnega programa ribiškega upravljanja,
- monitoringu populacij rib,
- odlovu in smukanju rib,
- gojitvi rib za pribljavanje,
- sonaravni gojitvi rib,
- opravljenih odlovih rib na podlagi dovoljenja,
- poginih rib,
- ribojedih pticah,
- posegih v ribiškem okolišu,
- opravljenih izpitih za gospodarja, izvajalca elektroribolova, čuvaja in ribogojca
- drugi podatki pomembni za ribiško upravljanje.
Evidenca o komercialnih ribnikih vsebuje podatke o:
- imenu in identifikacijski številki komericialnega ribnika ter identifikaciji vodnega telesa;
- lastniku vodne pravice;
- lokaciji, mestu odvzema in izpusta vode;
- vrsti vodnega vira;
- pretoku vodnega vira;
- površini;
- vrstah rib;
- količini rib.
Ribiški kataster vzpostavi, vodi in vzdržuje Zavod za ribištvo Slovenije.
Pravne podlage
Povezave
-
Za vlaganje rib v komercialni ribnik je potrebno pridobiti pozitivno mnenje s strani Zavoda RS za varstvo narave.
Iz mnenja mora biti razvidno, da vlaganje rib in opravljanje ribolova v komercialnem ribniku, ki je del varovanih ali zavarovanih območjih, ne bo poslabšalo stanja ohranjenosti ogroženih in zavarovanih rastlinskih in živalskih vrst.
Imetnik vodne pravice za rabo vode za komercialni ribnik lahko v komercialni ribnik vlaga le ribe, ki so vzrejene v ribogojnici in so:
- vrste rib, ki so lokalno prisotne;
- vrste rib, za katere ni treba pridobitev dovoljenja za gojitev.
Dokazila
Pozitivno mnenje Zavoda RS za varstvo narave
Pravne podlage
-
V komercialnem ribniku:
- je ribe dovoljeno loviti s trnkom,
- ni dovoljeno loviti tako, da se za vabo uporablja žive vretenčarje,
- ni dovoljeno prenašanje živih rib iz ribnika v druge vode in
- ujete ribe se morajo takoj nepoškodovane vrniti v ribnik ali takoj usmrtiti na način, da se ribe ne muči.
Imetnik vodne pravice določi način in čas ribolova.
Pravne podlage
-
Imetnik vodne pravice mora voditi naslednje evidence:
- evidenco o nabavi rib za vlaganja, ki vsebuje najmanj:
- datum vlaganja,
- podatke o vrstah vloženih rib,
- podatke o skupni teži in številu vloženih rib,
- podatke o poreklu vloženih rib. - evidenco o porabi krme,
- evidenco porabi razkužil in zdravil,
- evidenco o poginih rib v komercialnem ribniku.
Imetnik vodne pravice mora v ribiški kataster sporočiti naslednje podatke o komercialnem ribniku:
- ime in naslov oziroma naziv in sedež imetnika vodne pravice,
- ime in lokacijo,
- površino,
- vrsto vodnega vira,
- mesto odvzema in izpusta vode,
- pretok vodnega vira in
- vrsto in količino rib
Vse spremembe podatkov mora imetnik vodne pravice v roku 30 dni od nastanka spremembe sporočiti v ribiški kataster.
Sporočiti je potrebno tudi podatke o staležu vodnih organizmov v svojem komercialnem ribniku do 1. marca tekočega leta glede na datum popisa staleža, ki je 31. december.
Popis staleža se izvede po vrstah vodnih organizmov in glede na kategorijo v številu oziroma teži.
Pravne podlage
- evidenco o nabavi rib za vlaganja, ki vsebuje najmanj: