Krajinsko arhitekturno, urbanistično in drugo projektiranje (71.112)

Zavarovanje pred odgovornostjo za škodo, ki bi utegnila nastati investitorju ali tretji osebi v zvezi z opravljanjem arhitekturne in inženirske dejavnosti, je lahko sklenjeno kot:

• splošno zavarovanje, ki se letno obnavlja, ali
• kot zavarovanje posameznega posla, ki sodi v okvir dejavnosti gospodarskega subjekta.

Z zavarovanjem mora biti krita odgovornost zaradi malomarnega ravnanja, ki ima za posledico nastanek škode ali stvarne napake, med katero se poleg neposredne materialne škode (poškodovanje in uničenje) štejejo tudi stroški, ki so neposredno potrebni za odpravo oziroma preprečitev nastanka škode, brez nastanka neposredne škode.

Med škodo, ki mora biti predmet zavarovalnega kritja, se šteje tudi:

• škoda v obliki znižanja vrednosti posla ali gradnje in
• druga škoda, ki je posledica jamčevalnega zahtevka investitorja ali tretje osebe.

Zavarovanje odgovornosti mora vključevati kritje škode za ravnanja, izvedena v času trajanja zavarovanja, ali za ravnanje, za katero je obvestilo o škodnem primeru vloženo v času trajanja zavarovanja.

Višina zavarovalne vsote za vse zavarovalne primere v posameznem letu ali za posamezen posel, če je sklenjeno zavarovanje za posamezni posel, ne sme biti nižja od 50.000 evrov.

Zavarovalna polica mora poimensko vsebovati:

• imena pooblaščenih arhitektov in inženirjev, ki jih zavarovanje krije ali
• splošno klavzulo, da zavarovanje odgovornosti krije vse pooblaščene arhitekte in inženirje v gospodarskem subjektu.

Zavarovanje se lahko sklene tudi v obliki kolektivnega zavarovanja preko zbornice.

Dokazila

Za sklenjeno zavarovanje odgovornosti za škodo se šteje dokazilo o zavarovanju odgovornosti, sklenjeno v Republiki Sloveniji ali v državi pogodbenici pod pogojem, da to zavarovanje krije škodo, povzročeno v Republiki Sloveniji.

Pristojni organ kot zadostno dokazilo upošteva potrdilo, ki ga v ta namen izda banka oziroma zavarovalnica države pogodbenice izvora. Če upravičeno dvomi v veljavnost starejših dokazil, lahko pristojni organ zahteva, da niso starejša od treh mesecev.

Pravne podlage

• Zakon o arhitekturni in inženirski dejavnosti (ZAID)
• Zakon o postopku priznavanja poklicnih kvalifikacij za opravljanje reguliranih poklicev (ZPPPK)

Gospodarski subjekt zagotavlja strokovni kader tako, da mora imeti:

• za polni delovni čas ali za krajši delovni čas v posebnih primerih v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja, zaposlenega vsaj enega pooblaščenega arhitekta ali pooblaščenega inženirja;
• ali če imajo najmanj polovico deležev v družbi družbeniki, ki so pooblaščeni arhitekti ali inženirji ali
• gospodarski subjekt, ki izpolnjuje pogoje za opravljanje arhitekturne in inženirske dejavnosti in je eden od pooblaščenih arhitektov ali inženirjev hkrati poslovodni organ;
• ali če je fizična oseba, ki samostojno opravlja arhitekturno ali inženirsko dejavnost za polni delovni čas ali za krajši delovni čas v posebnih primerih v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja, sama pooblaščeni arhitekt ali pooblaščeni inženir,

Pravne podlage

• Zakon o arhitekturni in inženirski dejavnosti (ZAID)

Proti pravni ali fizični osebi ni začet stečajni ali likvidacijski postopek.

Poklicni naziv pooblaščeni krajinski arhitekt v katerikoli besedni zvezi lahko uporablja le oseba, ki je vpisana v imenik pooblaščenih arhitektov pri Zbornici za arhitekturo in prosto Slovenije (ZAPS).

Poklicne naloge pooblaščenega krajinskega arhitekta so:

• krajinsko arhitekturno projektiranje objektov, krajin in odprtega prostora,
• sodelovanje pri izdelavi prostorskih izvedbenih aktov, v delu, ki se nanaša na strokovno področje krajinske arhitekture.

Med poklicne naloge pooblaščenega arhitekta, pooblaščenega inženirja in pooblaščenega krajinskega arhitekta sodijo tudi:

• vodenje projekta,
• nadzor nad gradnjo,
• izdelava izvedenskih mnenj, elaboratov in študij s strokovnega področja, za katerega so pooblaščeni,
• svetovanje in zastopanje naročnika,
• vodenje investicije.

Pooblaščeni krajinski arhitekt je posameznik, ki izpolnjuje predpisane pogoje in je vpisan v imenik Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije (ZAPS). Z vpisom v imenik postane član poklicne zbornice.

Pri opravljanju storitev se kot pooblaščeni krajinski arhitekt izkazuje z enotnim žigom z identifikacijsko številko in oznako, za katero vrsto storitev ima pooblastilo.

Podrobneje

Naziv arhitekturni biro lahko uporablja gospodarski subjekt, če izpolnjuje še naslednje pogoje:

• najmanj polovico deležev v družbi imajo družbeniki, ki imajo pridobljen naziv pooblaščeni arhitekt,
• vsaj en družbenik, ki izpolnjuje pogoje iz prejšnje alineje, je v tej družbi zaposlen za polni delovni čas ali za krajši delovni čas v posebnih primerih v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja,
• ni povezana družba in
• je neodvisna družba.

Za povezane družbe se štejejo pravno samostojne družbe, ki so v medsebojnem razmerju tako, da: 

• ima ena družba v drugi večinski delež (družba v večinski lasti in družba z večinskim deležem);
• je ena družba odvisna od druge (odvisna in obvladujoča družba);
• so koncernske družbe;
• sta dve družbi vzajemno kapitalsko udeleženi, ali
• so povezane s podjetniškimi pogodbami.

Družba je neodvisna, če: 

• sama ni investitor,
• če dela izvaja izključno na strani investitorja oziroma ni kapitalsko ali interesno povezana z dobavitelji (materiala, opreme in tehnologij) in izvajalci del, ki nastopajo v posameznem investicijskem procesu.

Pravne podlage

• Zakon o arhitekturni in inženirski dejavnosti (ZAID)

Naziv krajinsko arhitekturni biro lahko uporablja gospodarski subjekt, če izpolnjuje še naslednje pogoje: 

• najmanj polovico deležev v družbi imajo družbeniki, ki imajo pridobljen naziv pooblaščeni krajinski arhitekt,
• vsaj en družbenik, ki je pooblaščeni krajinski arhitekt je v tej družbi zaposlen za polni delovni čas ali za krajši delovni čas v posebnih primerih v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja,
• ni povezana družba in
• je neodvisna družba.

Za povezane družbe se štejejo pravno samostojne družbe, ki so v medsebojnem razmerju tako, da: 

• ima ena družba v drugi večinski delež (družba v večinski lasti in družba z večinskim deležem);
• je ena družba odvisna od druge (odvisna in obvladujoča družba);
• so koncernske družbe;
• sta dve družbi vzajemno kapitalsko udeleženi, ali
• so povezane s podjetniškimi pogodbami.

Družba je neodvisna, če: 

• sama ni investitor,
• če dela izvaja izključno na strani investitorja oziroma ni kapitalsko ali interesno povezana z dobavitelji (materiala, opreme in tehnologij) in izvajalci del, ki nastopajo v posameznem investicijskem procesu.

Pravne podlage

• Zakon o arhitekturni in inženirski dejavnosti (ZAID)

V veljavo je stopil nov Pravilnik o projektni in drugi dokumentaciji ter obrazcih pri graditvi objektov. Ta določa podrobno vsebino zbirnih prikazov in zbirnih načrtov, ki jih je uvedla nova gradbena zakonodaja, kar vse bistveno vpliva na vsebino in sestavo projektne dokumentacije.

Do 1. januarja 2025 sicer še velja prehodno obdobje, v katerem lahko investitorji zahtevam in prijavam prilagajo projektno dokumentacijo, ki je bila že izdelana po dosedanjem predpisu.

Izvajalec mora upoštevati predpisano vsebino, obliko in način izdelave projektne in druge dokumentacije, ki se uporablja za posamezne vrste stavb in gradbeno inženirskih objektov.

Glede na namen se projektna dokumentacija razvršča na:

1. projektno dokumentacijo za pridobitev projektnih in drugih pogojev (DPP),
2. projektno dokumentacijo za pridobitev mnenj in gradbenega dovoljenja (DGD),
3. projektno dokumentacijo za izvedbo gradnje (PZI),
4. projektno dokumentacijo za odstranitev objekta (PZO),
5. projektno dokumentacijo izvedenih del (PID) in
6. projektno dokumentacijo za legalizacijo (DL).

Druga dokumentacija se razvršča na:

1. dokumentacijo za pridobitev gradbenega dovoljenja za nezahtevne objekte (DNZO),
2. dokumentacijo za pridobitev gradbenega dovoljenja za spremembo namembnosti (DSN) in
3. dokazilo o zanesljivosti objekta (DZO).

Vsaka projektna dokumentacija ima tekstualni del, ki jo običajno sestavljajo obrazci in tehnično poročilo ter grafične prikaze, ki jih sestavljajo lokacijski in tehnični prikazi. 

V novem pravilniku so tudi določene zahteve po pripravi dokumentacije v elektronski obliki.  v elektronski obliki se zapiše v formatu PDF/A-2b.

Pravne podlage

• Gradbeni zakon (GZ-1)
• Pravilnik o projektni in drugi dokumentaciji ter obrazcih pri graditvi objektov