Manikiranje in ličenje

Za opravljanje dejavnosti se morate predhodno registrirati in izbrati ustrezno statusno obliko.

Za dejavnosti, ki so uvrščene na Listo dejavnosti, ki se v skladu s 5. členom Obrtnega zakona običajno opravljajo na obrtni način, velja, da se ob registraciji te dejavnosti poslovni subjekti po uradni dolžnosti vpišejo v Obrtni register pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS).

Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije naredi vpis po uradni dolžnosti, ko od upravljavca poslovnega registra (Ajpes) pridobi podatek o registrirani dejavnosti.

Vpis v obrtni register lahko uredite tudi sami pri posamezni območni Obrtno-podjetniški zbornici po krajevni pristojnosti.

Vpis v obrtni register je brezplačen.

Pravne podlage

• Obrtni zakon (ObrZ)
• Lista dejavnosti, ki se v skladu s 5. členom Obr-Z običajno opravljajo na obrtni način

Povezave

• Obrtna dovoljenja
• Lista dejavnosti, ki se v skladu s 5. členom Obrtnega zakona opravljajo na obrtni način

Za opravljanje določenih dejavnosti – predvsem na področju gostinstva, trgovine, skladiščenja, proizvodnje, izobraževanja, delavnic, laboratorijev, ambulant in podobnih – je potrebno zagotoviti ustrezen poslovni prostor.

Ob registraciji podjetja se ta pogoj ne preverja, mora pa podjetnik zagotoviti poslovni prostor in pridobiti ustrezno dovoljenje, preden začne opravljati dejavnost, za katero je predpisan ta pogoj.

Objekt, v katerem je poslovni prostor, mora imeti uporabno dovoljenje.

Poslovni prostor se lahko najame ali kupi. Pred najemom ali nakupom nepremičnine je koristno preveriti, ali ima dovoljenje za uporabo v ustrezne poslovne namene in ali je opravljanje določene dejavnosti v poslovnem prostoru mogoče takoj po prevzemu.

Za izdajo uporabnega dovoljenja in spremembo gradbenega dovoljenja je pristojen upravni organ, ki je izdal gradbeno dovoljenje (pristojna upravna enota), razen v primeru, ko je zaradi predlaganih sprememb objekta treba izdati integralno gradbeno dovoljenje.

Več o postopku pridobitve uporabnega dovoljenja.

Pri rekonstrukciji objektov, ki so zavarovani v skladu s predpisi o kulturnih dediščini, se lahko minimalni tehnični pogoji za opravljanje dejavnosti razlikujejo od predpisanih.

Soglasje za odstopanje se lahko pridobi v postopku izdaje dovoljenja za gradnjo ali rekonstrukcijo v skladu s predpisi o urejanju prostora in graditvi objektov, pod pogojem, da odstopanje ni takšno, da bi bilo zaradi tega ogroženo zdravje in življenje ljudi.

Dokazila

Uporabno dovoljenje: fotokopija

Pravne podlage

• Gradbeni zakon (GZ-1)
• Stanovanjski zakon (SZ-1)

Povezave

• eUprava - uporabno dovoljenje
• Obrazci - pripomočki za uporabo nove gradbene zakonodaje

Subjekt, ki posluje z gotovino, mora pri gotovinskih plačilih račune davčno potrjevati. Pod gotovino se štejejo tako plačilo z gotovino kot plačila s plačilnimi/kreditnimi karticami ali drugim načinom plačila, ki ni neposredno plačilo računa na vaš transakcijski račun. Davčno lahko račune potrdite na dva načina: z uporabo davčnih blagajn ali z vezano knjigo računov.   

Pred začetkom izdajanja računov mora zavezanec sprejeti interni akt, kjer predpiše pravila za dodeljevanje zaporednih številk, popiše svoje poslovne prostore in jim dodeli oznako.

Davčnemu organu je treba sporočiti podatke za vsak posamezen poslovni prostor in podatke podpisati z namenskim digitalnim potrdilom.

Davčne blagajne

Izdajanje računov se izvaja z uporabo ustreznega računalniškega programa oziroma elektronske naprave (davčna blagajna kot program). Na trgu je več ponudnikov, ki nudijo tovrstne programe.

Za postopek potrjevanja računov preko elektronske naprave je treba uporabljati namensko digitalno potrdilo, ki ga Ministrstvo za javno upravo izda brezplačno. Vloga za izdajo namenskega digitalnega potrdila se vloži preko portala eDavki (Zahtevek za pridobitev ali preklic namenskega digitalnega potrdila).

Koraki za izvajanje postopka davčnega potrjevanja računov:

1. Pridobitev namenskega digitalnega potrdila za davčne blagajne
2. Popis poslovnih prostorov in sprejetje internega akta
3. Pred začetkom izdaje računov pri gotovinskem poslovanju je treba sporočiti podatke o vseh poslovnih prostorih, v katerih izdajate račune, davčnemu organu
4. Izdajanje računa z EOR (enkratna identifikacijska oznaka računa),
5. Izvajanje postopka potrjevanja računov (tudi zavezanci, ki uporabljajo vezane knjige računov),
6. Uporaba elektronske naprave - z napravo, ki omogoča elektronsko podpisovanje podatkov o računu in elektronsko povezavo za izmenjavo podatkov z davčnim organom.

Vezana knjiga računov

Zavezanec lahko izdaja račune tudi zgolj z uporabo vezane knjige računov. Vezano knjigo zavezanci pridobijo v prosti prodaji. Pred prvo uporabo jo morajo potrditi pri Finančni upravi RS preko portala eDavki.

V primeru uporabe vezane knjige računov mora zavezanec davčnemu organu preko elektronske povezave poslati podatke o računih, izdanih z uporabo vezane knjige računov, do desetega dne v mesecu.

Vsak račun mora vsebovati enkratno identifikacijsko oznako računa (EOR). V primeru uporabe elektronske naprave jo avtomatično generira naprava.

V istem prostoru se ne sme uporabljati vezana knjiga računov in elektronska naprava za izdajo računov.

V primeru, ko uporaba računalniškega programa oziroma elektronske naprave ni mogoča zaradi okvare računalniškega programa ali elektronske naprave oziroma zaradi izpada električne energije, mora zavezanec izdajati račune iz vezane knjige računov vse do odprave napake.

Pravne podlage

• Zakon o davčnem potrjevanju računov (ZDavPR)

Povezave

• Davčne blagajne in vezane knjige računov – FURS

Prostor mora ustrezati minimalnim zdravstveno-higienskim in tehničnim pogojem:

• velikost, razporeditev, izvedba in opremljenost delovnih in pomožnih prostorov morajo:
  • omogočati učinkovito čiščenje in razkuževanje;
  • omogočati učinkovito naravno ali umetno prezračevanje in primerno osvetlitev glede na velikost prostora in dejavnost, ki se izvaja;
  • preprečiti navzkrižno kontaminacijo med posameznimi postopki, kar pomeni opremljenost delovnega prostora z najmanj enim umivalnikom (s toplo in hladno vodo, tekočim milom in brisačami za enkratno uporabo),
• površine, na katerih se pripravljajo barve ali drugi proizvodi za nego, morajo biti odporne proti kemikalijam,
• zagotovljena mora biti oskrba s toplo in hladno vodo iz javnega vodovoda,
• zagotovljeno mora biti zbiranje in ravnanje z odpadki v skladu s predpisi,
• v delovnem ali pomožnem prostoru mora biti nameščena omarica oziroma komplet za prvo pomoč. Vsebina omarice ali kovčka za prvo pomoč se mora vedno sproti dopolnjevati s sanitetnim materialom, ki ima veljaven rok uporabe,
• omarica za prvo pomoč mora imeti na zunanji strani znak rdečega križa, na njej pa morajo biti napisani:
  • telefonska številka centra za obveščanje – 112,
  • naslov in telefonska številka pooblaščenega zdravnika,
  • naslov in telefonska številka najbližjega zdravstvenega zavoda,
  • ime in delovno mesto delavca, usposobljenega za izvajanje prve pomoči.
• delodajalec mora zagotoviti, da je v omarici za prvo pomoč vedno sanitetni material (tretja alineja 6. člena Pravilnika o organizaciji, materialu in opremi),
• nosilec dejavnosti mora za vzdrževanje osebne higiene osebja, v prostoru, kjer se izvaja dejavnost, zagotoviti sanitarije:
  • sanitarije za osebje,
  • sanitarije za uporabnike.

Sanitarije morajo biti opremljene z umivalnikom s toplo in hladno vodo, tekočim milom in brisačami za enkratno uporabo. Uporabniki lahko uporabljajo iste sanitarije kot osebje.

V primeru, da se dejavnost opravlja v začasnih obratih npr. trgovskih centrih in poslovnih prostorih, ki imajo svoje sanitarije, nosilcu dejavnosti ni treba zagotoviti sanitarij.

 

Garderoba za uporabnike

Pri dejavnostih, kjer se mora uporabnik preobleči ali sleči, morajo biti nameščene garderobne kabine oziroma zagotovljen prostor za preoblačenje in garderobne omarice za shranjevanje oblačil.

V solarijih se lahko oblačila in predmeti uporabnikov odlagajo v prostoru solarija.

Obvestila o tveganjih in omejitvah v poslovnem prostoru:

V prostoru mora biti na vidnem mestu obvestilo z velikimi tiskanimi črkami, kjer so informacije glede zdravstvenih tveganj in omejitev izvajanja nege oseb, ki imajo nalezljivo okužbo kože, nohtov ali zajedavce na koži ali lasišču. Osebje, ki kaže znake nalezljive bolezni ali okužbe kože s klicami ali zajedavci, ne sme opravljati dela s strankami.

Nosilec dejavnosti mora uporabnika seznaniti z morebitnimi tveganji za zdravje.

V čakalnici mora biti na vidnem mestu nameščeno obvestilo, na katerem so z dobro vidnimi in čitljivimi velikim tiskanimi črkami, dane naslednje informacije:

• seznam postopkov, ki jih nosilec dejavnosti izvaja,
• tveganja za zdravje uporabnikov, ob izvajanju storitve (možnost prenosa povzročiteljev nalezljivih bolezni npr. HBV, HCV, HIV, pojava alergijskih reakcij, nastanka granulomov in keloidnih tvorb),
• pogoji za reverzibilnost posameznih posegov.

Pravne podlage

• Pravilnik o minimalnih sanitarno zdravstvenih pogojih za opravljanje dejavnosti higienske nege in drugih podobnih dejavnosti
• Uredba o oskrbi s pitno vodo
• Pravilnik o pitni vodi

Oprema mora ustrezati minimalnim zdravstveno higienskim in tehničnim pogojem:

• mora biti tehnično brezhibna, redno vzdrževana in servisirana v skladu z navodili proizvajalca,
• mora biti čista, izdelana iz materialov, ki omogočajo ustrezno čiščenje, vzdrževanje in po potrebi razkuževanje oziroma sterilizacijo, pri predvideni in običajni uporabi mora biti varna za uporabnika.

Za ustreznost oziroma varnost opreme, pribora, sredstev in proizvodov, ki se uporabljajo za izvajanje dejavnosti, je odgovoren proizvajalec oziroma dobavitelj. Nosilec dejavnosti mora ravnati v skladu z navodili proizvajalca.

Pribor in pripomočki:

• Za izvajanje postopkov, pri katerih prihaja do prediranja kože, sluznic, hrustanca ali mišičnega tkiva, je obvezna uporaba sterilnega pribora in rokavic za enkratno uporabo.
• V primeru kontaminacije pribora s krvjo oziroma telesnimi tekočinami je treba pribor zavreči med ustrezne odpadke ali ga očistiti, razkužiti in sterilizirati.
• Kadar pridejo površine za sedenje ali ležanje v neposredni stik s kožo uporabnika, se uporabljajo pokrivala za enkratno uporabo.
• Proizvodi, ki se uporabljajo pri tetoviranju, morajo biti ob predvidenih načinih in pogojih uporabe, ob upoštevanju oznak, navodil za uporabo, opozoril ali informacij, s katerimi jih je opremil dobavitelj, varni za uporabnika.

Pribor in deli naprav, ki prihajajo v stik s krvjo ali drugimi telesnimi tekočinami:

• morajo biti sterilni, zato morajo nosilci dejavnosti izvajati sterilizacijo opreme in pribora,
• za nanos kreme in ličil na kožo se morajo uporabljati pripomočki za enkratno uporabo oziroma pripomočki, ki se dajo učinkovito razkuževati,
• vosek za odstranjevanje dlak mora biti za enkratno uporabo,
• kadi za namakanje nog morajo biti iz gladkega materiala, ki omogoča čiščenje in razkuževanje, kar je treba storiti po vsaki uporabi,
• pri izvajanju dejavnosti manikure in pedikure je treba uporabljati pilice za enkratno uporabo oziroma sterilne pilice.

Nosilec dejavnosti, ki izvaja sterilizacijo opreme in pribora, mora imeti izdelan načrt sterilizacije opreme in pribora.

Načrt sterilizacije opreme in pribora mora vsebovati naslednje:

• kaj se sterilizira,
• kdaj se izvaja sterilizacija,
• kdo izvaja sterilizacijo,
• način sterilizacije,
• nadzor delovanja sterilizatorja s kemičnimi indikatorji in
• način vzdrževanja sterilizatorja.

S kemičnimi indikatorji je treba nadzorovati vsako serijo sterilizacije opreme in pribora.

Pravne podlage

• Pravilnik o minimalnih sanitarno zdravstvenih pogojih za opravljanje dejavnosti higienske nege in drugih podobnih dejavnosti

Povezave

• Pravilnik o minimalnih sanitarno zdravstvenih pogojih za opravljanje dejavnosti higienske nege in drugih podobnih dejavnosti

Kozmetični izdelki so dostopni na trgu samo, če so na primarni in sekundarni embalaži izdelka naslednje informacije v neizbrisni, čitljivi in vidni pisavi:

a) Ime ali registrirano ime ter naslov odgovorne osebe;

Te informacije so lahko skrajšane, če okrajšava še vedno omogoča prepoznavanje te osebe in njenega naslova. Če je navedenih več naslovov, se poudari tistega, na katerem je vselej na voljo dokumentacija z informacijami o izdelku.

Za uvožene kozmetične izdelke se jasno navede država izvora.

b) Nominalna vsebina ob času pakiranja, navedena z maso ali prostornino, razen pri:

• embalaži, ki vsebuje manj kot 5 g ali 5 ml;
• brezplačnih vzorcih;
• pakiranjih za enkratno uporabo;
• za predpakirane izdelke, ki se običajno prodajajo kot komplet izdelkov, ni treba navesti vsebine, če je na embalaži navedeno število kosov. Teh informacij ni treba navesti, če se število kosov zlahka vidi skozi embalažo ali če se izdelek običajno prodaja samo posamično.

c) Datum, do katerega kozmetični izdelek, shranjen pod ustreznimi pogoji, ohrani svojo prvotno funkcijo in zlasti ostane skladen s členom 3 ("minimalni rok trajanja");

Pred datumom ali podrobnostih o tem, kje na embalaži je datum naveden, je naveden simbol iz točke 3 Priloge VII ali napis: „uporabno najmanj do konca“.

Minimalni rok trajanja mora biti jasno izražen in je sestavljen bodisi iz meseca in leta bodisi iz dneva, meseca in leta v tem vrstnem redu. Če je potrebno, se ta informacija dopolni z navedbo pogojev ki jih je treba izpolniti za jamstvo navedenega trajanja.

Navedba minimalnega roka trajanja ni obvezna za kozmetične izdelke z minimalnim rokom trajanja več kot 30 mesecev. Za take izdelke je treba navesti časovno obdobje po odprtju izdelka, ko je njegova uporaba varna in ga uporabnik lahko brez škode uporablja. Te informacije se označi, razen kadar koncept trajanja po odprtju ni relevanten, z grafičnim simbolom, navedenim v točki 2 Priloge VII, ki mu sledi obdobje (v mesecih in/ali letih).

d) Podrobni varnostni ukrepi, ki jih je treba upoštevati pri uporabi, najmanj pa tisti, našteti v prilogah III do VI, in vse posebne previdnostne informacije na izdelkih za poklicno uporabo;

e) Serijska številka proizvodnje ali referenčna številka za identifikacijo kozmetičnega izdelka. Kadar je to iz praktičnih razlogov nemogoče, ker so kozmetični izdelki premajhni, morajo biti te informacije navedene samo na sekundarni embalaži;

f) Namen kozmetičnega izdelka, razen če je razviden iz njegovega videza;

g) Seznam sestavin. Ta podatek je lahko naveden samo na sekundarni embalaži. Pred seznamom je naveden izraz „sestavine“ ali „ingredients“.

Parfumi in aromatične sestavine ter njihove surovine se navedejo z izrazom „parfum“ali „aroma“. Poleg tega se na seznamu sestavin poleg izrazov parfum ali aroma navede prisotnost snovi, katerih navedba se zahteva v stolpcu„drugo“ v Prilogi III.

Seznam sestavin se navede v padajočem vrstnem redu glede na njihovo maso v času dodajanja kozmetičnemu izdelku. Sestavine v koncentracijah, nižjih od 1 %, se lahko navedejo v kakršnem koli vrstnem redu za sestavinami v koncentracijah, višjih od 1 %.

Vse prisotne sestavine v obliki nanomaterialov morajo biti jasno označene na seznamu sestavin. Beseda „nano“ se postavi v oklepaju pred ime teh sestavin.

Barvila, ki niso namenjena barvanju las se lahko navedejo v kakršnem koli vrstnem redu za drugimi kozmetičnimi sestavinami. Za dekorativne kozmetične izdelke, ki se tržijo v več barvnih odtenkih, se lahko navedejo vsa barvila v paleti, razen tistih, ki so namenjeni barvanju las, pod pogojem, da se dodata besedi „lahko vsebuje“ ali simbol „+/–“. Kjer se zdi primerno se uporablja nomenklatura CI (Colour Index).

Sestavine morajo biti navedene z imeni, ki so določena v glosarju skupnih imen sestavin.

Dokazila

Označbe na embalaži

Pravne podlage

• Uredba (ES) št. 1223/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. novembra 2009 o kozmetičnih izdelkih (Besedilo velja za EGP) (2009/1223)
• Sklep Komisije (EU) 2019/701 z dne 5. aprila 2019 o pripravi glosarja skupnih imen sestavin za označevanje kozmetičnih izdelkov
• IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE (EU) 2022/677 z dne 31. marca 2022 o določitvi pravil za uporabo Uredbe (ES) št. 1223/2009 Evropskega parlamenta in Sveta glede glosarja skupnih imen sestavin za uporabo pri označevanju kozmetičnih izdelkov

Zbiranje in ravnanje z odpadki, ki so prišli v stik s krvjo ali drugimi telesnimi tekočinami, mora biti urejeno na način, da ni ogroženo zdravje ljudi. Ti odpadki se na kraju nastanka ločeno zbirajo v namenski trdi embalaži in se ne mešajo s komunalnimi odpadki. Za navedene odpadke pravni subjekti sklenete posebne pogodbe s komunalnimi družbami o odvozu.

Vsi ostali odpadki (vata, papirnati prtički ipd.) se odlagajo v plastično vrečko v pokriti posodi. Zaprto vrečko se odloži med komunalne odpadke.

Pravne podlage

• Pravilnik o minimalnih sanitarno zdravstvenih pogojih za opravljanje dejavnosti higienske nege in drugih podobnih dejavnosti
• Uredba o odpadkih

Cene storitev, ki se ponujajo pri prodaji potrošnikom, morajo biti označene v skladu s 14. členom Zakona o varstvu potrošnikov (Uradni list RS, št. 130/22) in Pravilnikom o načinu označevanja cen blaga, digitalnih vsebin in storitev ter objavi znižanja cene blaga (Uradni list RS, št. 10/23).

Podjetje za storitev, ki jo ponuja potrošniku, vidno označi ceno, ki vključuje davek na dodano vrednost, če je podjetje zavezanec za davek na dodano vrednost. Cena storitve je označena v evrih. V primeru, da je poleg cene v evrih označena tudi cena v drugih valutah, mora biti poleg zneska v evrih tudi oznaka EUR. Podjetje upošteva označeno ceno. Če gre za ponudbo v okviru storitev informacijske družbe, mora biti poleg cene jasno in nedvoumno navedeno, ali cena vključuje tudi stroške dostave.

Cene za vse storitve morajo biti označene kot cene v obliki cenika. Označitev cen za storitve mora biti nedvoumna, lahko prepoznavna, čitljiva in za potrošnika na vidnem in dosegljivem mestu.

Pri storitvah, pri katerih cene ni mogoče označiti kot cene za vrsto storitve, se ceno storitve lahko označi na enega od naslednjih načinov:

• kot ceno delovne ure za izvedbo določene storitve v poslovnem prostoru izvajalca storitve;
• kot ceno delovne ure za izvedbo določene storitve na kraju samem;
• kot ceno vseh stroškov za izvedbo določene storitve;
• kot ceno storitve, preračunano na mersko enoto;
• kot ceno storitve, ki jo nedvoumno opredelimo na drug način in se običajno uporablja pri ponujanju določenih storitev.

Cena za storitve je nedvoumno označena, če je ni možno zamenjati s ceno druge storitve, ki se nahaja v neposredni soseščini.

Cena za storitve je v poslovnem prostoru označena čitljivo, če je velikost črk in številk na ceniku za storitve najmanj 5 mm.

Cena za storitev mora biti potrošniku lahko dostopna ter mora biti objavljena na vidnem mestu v poslovnem prostoru, kjer je ta storitev potrošniku ponujena.

Kot vidno označeno ceno storitve se šteje, da je cenik obešen na steno poslovnega prostora oziroma tistega njegovega dela, kjer se nahajajo potrošniki. 

Pravne podlage

• Pravilnik o načinu označevanja cen blaga, digitalnih vsebin in storitev ter objava znižanja cene blaga
• Zakon o varstvu potrošnikov (ZVPot-1)

Če se dejavnost opravlja v sklopu trgovskega centra, morata prostor in oprema tudi izpolnjevati ustrezne minimalne zdravstveno higienske in tehnične pogoje, urejena mora biti davčna blagajna za izdajo računov, izobešen cenik in urejeno ustrezno ločevanje odpadkov.

V začasnih obratih npr. trgovskih centrih in poslovnih prostorih, ki imajo svoje sanitarije, nosilcu dejavnosti ni treba zagotoviti sanitarij, saj imajo trgovski centri in poslovni prostori urejene sanitarije.

Pravne podlage

• Pravilnik o minimalnih sanitarno zdravstvenih pogojih za opravljanje dejavnosti higienske nege in drugih podobnih dejavnosti