Mlinarstvo

Za opravljanje dejavnosti se morate predhodno registrirati in izbrati ustrezno statusno obliko.

Za dejavnosti, ki so uvrščene na Listo dejavnosti, ki se v skladu s 5. členom Obrtnega zakona običajno opravljajo na obrtni način, velja, da se ob registraciji te dejavnosti poslovni subjekti po uradni dolžnosti vpišejo v Obrtni register pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS).

Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije naredi vpis po uradni dolžnosti, ko od upravljavca poslovnega registra (Ajpes) pridobi podatek o registrirani dejavnosti.

Vpis v obrtni register lahko uredite tudi sami pri posamezni območni Obrtno-podjetniški zbornici po krajevni pristojnosti.

Vpis v obrtni register je brezplačen.

Pravne podlage

• Obrtni zakon (ObrZ)
• Lista dejavnosti, ki se v skladu s 5. členom Obr-Z običajno opravljajo na obrtni način

Povezave

• Obrtna dovoljenja
• Lista dejavnosti, ki se v skladu s 5. členom Obrtnega zakona opravljajo na obrtni način

Za opravljanje določenih dejavnosti – predvsem na področju gostinstva, trgovine, skladiščenja, proizvodnje, izobraževanja, delavnic, laboratorijev, ambulant in podobnih – je potrebno zagotoviti ustrezen poslovni prostor.

Ob registraciji podjetja se ta pogoj ne preverja, mora pa podjetnik zagotoviti poslovni prostor in pridobiti ustrezno dovoljenje, preden začne opravljati dejavnost, za katero je predpisan ta pogoj.

Objekt, v katerem je poslovni prostor, mora imeti uporabno dovoljenje.

Poslovni prostor se lahko najame ali kupi. Pred najemom ali nakupom nepremičnine je koristno preveriti, ali ima dovoljenje za uporabo v ustrezne poslovne namene in ali je opravljanje določene dejavnosti v poslovnem prostoru mogoče takoj po prevzemu.

Za izdajo uporabnega dovoljenja in spremembo gradbenega dovoljenja je pristojen upravni organ, ki je izdal gradbeno dovoljenje (pristojna upravna enota), razen v primeru, ko je zaradi predlaganih sprememb objekta treba izdati integralno gradbeno dovoljenje.

Več o postopku pridobitve uporabnega dovoljenja.

Pri rekonstrukciji objektov, ki so zavarovani v skladu s predpisi o kulturnih dediščini, se lahko minimalni tehnični pogoji za opravljanje dejavnosti razlikujejo od predpisanih.

Soglasje za odstopanje se lahko pridobi v postopku izdaje dovoljenja za gradnjo ali rekonstrukcijo v skladu s predpisi o urejanju prostora in graditvi objektov, pod pogojem, da odstopanje ni takšno, da bi bilo zaradi tega ogroženo zdravje in življenje ljudi.

Dokazila

Uporabno dovoljenje: fotokopija

Pravne podlage

• Gradbeni zakon (GZ-1)
• Stanovanjski zakon (SZ-1)

Povezave

• eUprava - uporabno dovoljenje
• Obrazci - pripomočki za uporabo nove gradbene zakonodaje

Izvajalec dejavnosti mora najpozneje 15 dni pred začetkom opravljanja dejavnosti obrat registrirati pri krajevno pristojnem območnem uradu Uprave Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. Obrazec za registracijo, več informacij in kontaktni podatki območnih uradov so dostopni na povezavi.

V skladu z Uredbo 1169/2011/EU morajo biti podatki o alergenih navedeni na označbi na živilu, neposredno ob živilu, na katerega se nanašajo, ali v zbirni obliki na mestih, kjer so nepredpakirana živila predstavljena (npr. katalog).

Pravne podlage

• Uredba o izvajanju uredbe (EU) o zagotavljanju informacij o živilih potrošnikom
• Uredba 1169/2011/EU

Prodaja kmetijskih pridelkov in izdelkov s kmetij predstavlja:

• prodaja na kmetiji in prodaja od vrat do vrat, prodaja na lokalnem trgu, prodaja na drobno po pošti preko interneta in prodaja trgovcem na drobno, institucijam in gostinskim obratom.

Nosilec pridobi dovoljenje za opravljanje te dejavnosti, če kmetija prodaja lastne kmetijske pridelkov in izdelke ter kmetijske pridelke in izdelke drugih kmetij. Na vidnem mestu prodaje mora biti označeno, kateri pridelki in izdelki so z lastne kmetije in kateri z druge kmetije. Prodaja se lahko samo tiste istovrstne skupine kmetijskih pridelkov, ki so vpisane v registru kmetijskih gospodarstev.

Pravne podlage

• Pravilnik o evidenci dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč
• Zakon o kmetijstvu (ZKme-1)

Povezave

• Vpis v register gospodarskih kmetijstev

Upoštevati je potrebno smernice HACCP oz. lasten sistem zagotavljanja ustreznosti prostorov za zaposlene, ki je skladen z zahtevami Uredbe 852/2004 ES o higieni živil.

Predvsem morajo prostori za zaposlene ustrezati naslednjim kriterijem:

• omogočeno enostavno čiščenje in vzdrževanje prostorov,
• preprečevanje nabiranja umazanije, nastanek kondenzacije ali nezaželene plesni,
• na voljo mora biti ustrezno število stranišč, ki se ne smejo odpirati neposredno v prostore, v katerih se ravna z živili,
• na voljo mora biti ustrezno število umivalnikov, ki so ustrezno nameščeni in določeni za umivanje rok. Umivalniki morajo biti opremljeni s tekočo vročo in hladno vodo ter sredstvi za umivanje in higienično sušenje rok. Kadar je to potrebno morajo biti korita za pranje živil ločena od umivalnikov za umivanje rok. Priporočljivo je označevanje umivalnikov, npr. z napisom SAMO ZA UMIVANJE ROK,
• onemogočiti je potrebno prenos aerosolov in vonjav iz sanitarnih prostorov v druge dele živilskega obrata,
• potrebno je zagotoviti učinkovito prezračevanje v vseh prostorih obrata ter tudi zadostna osvetljenost vseh prostorov,
• število garderobnih omaric naj ustreza številu zaposlenih glede na potrebe dejavnosti oz. program obrata priporoča se dvodelne iz materialov, ki omogočajo učinkovito čiščenje, za ločeno shranjevanje civilnih in delovnih oblačil. Zaradi lažjega čiščenja je priporočljivo, da so dvignjene od tal najmanj 15 cm.

Pravne podlage

• Uredba o higieni živil

Register kmetijskih gospodarstev (RKG) je zbirka podatkov o kmetijskih gospodarstvih v Sloveniji. Vpis v register omogoča vodenje podatkov o kmetijskih gospodarstvih in uveljavljanje raznih pravic, kot so ukrepi kmetijske politike. Evidenca dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč je namenjena ugotavljanju dejanskega stanja rabe zemljišč.

Več o kmetijskem gospodarstvu tukaj.

Pravne podlage

• Pravilnik o evidenci dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč
• Zakon o kmetijstvu (ZKme-1)
• Uredba o dopolnilnih dejavnostih na kmetiji

Povezave

• Register kmetijskih gospodarstev in evidenca dejanske rabe

Vodno dovoljenje za pogon vodnega mlina, žage ali podobne naprave lahko pridobi fizična ali pravna oseba.

Podrobneje

Zahteve glede varnosti živil:

Varno živilo je tisto živilo, ki ob predvideni uporabi ne predstavlja tveganja za zdravje potrošnika. Živila, ki niso varna, se ne smejo dajati v promet. Živilo ni varno, če je škodljivo za zdravje ali neustrezno za prehrano ljudi.

Varno živilo je:

• pridelano, predelano, dano v promet v skladu z načeli higiene živil,
• sledljivo,
• pravilno označeno,
• predstavljeno na način, ki ne zavaja potrošnikov.

Živilo je varno, če ne vsebuje:

• bioloških dejavnikov tveganja (patogene bakterije, paraziti, virusi), 
• kemičnih dejavnikov tveganja (alergenov, ostankov pesticidov, težkih kovin, zdravil, detergentov, nedovoljenih aditivov in drugih strupenih snovi) in 
• fizikalnih dejavnikov tveganja (kot so mehanični - trdni delci, kot so: kamenčki, kosti, les, zemlja, steklo, plastika ipd.).

Pri odločanju, ali je neko živilo varno ali ni, se upoštevajo:

• običajni pogoji uporabe živila s strani potrošnika in pri vsaki fazi pridelave, predelave in distribucije ter
• informacije, ki jih je potrošnik prejel, vključno z navedbami na oznaki, ali druge informacije, ki so običajno na voljo potrošniku o preprečevanju posebnih nezaželenih vplivov nekega živila ali skupine živil na zdravje.

Pri odločanju, ali je živilo škodljivo za zdravje, se upoštevajo:

• verjetni takojšnji in/ali kratkoročni in/ali dolgoročni učinki živila na zdravje osebe, ki živilo uživa, pa tudi na poznejše rodove,
• verjetni kumulativni toksični učinki,
• posebna zdravstvena preobčutljivost posebnih skupin potrošnikov, kadar je živilo namenjeno tej skupini.

Zagotavljanje varnosti živil 

Za varnost oziroma zdravstveno ustreznost živil je bistven celosten pristop, ki upošteva dejstvo, da je oskrba z živili vezana na živilsko verigo, ki sega od njive do mize. Pomembno je, da je vsak člen v verigi definiran, nadzorovan in obvladovan. Hrana je in bo varna le, če vsakdo, vključen v to živilsko verigo, razume in izpolnjuje svoje odgovornosti.

Za varnost živil so odgovorni: 

• nosilci živilskih dejavnosti, ki so neposredno vključeni v živilsko verigo in so dolžni vzpostaviti sistem, s katerim stalno zagotavljajo varnost živil znotraj svoje dejavnosti,
• država, ki je dolžna zagotoviti predpise in sistem uradnega inšpekcijskega nadzora,
• potrošnik, ki glede na končne postopke pri pripravi živil v domači kuhinji predstavlja zadnji člen v živilski verigi.

Ključne obveznosti nosilcev živilske dejavnosti: 

• Varnost: Nosilci živilske dejavnosti ne smejo dati v promet nevarne hrane.
• Odgovornost: Nosilci živilske dejavnosti so odgovorni za varnost hrane, ki jo pridelajo, prevažajo, skladiščijo ali prodajajo.
• Sledljivost: Nosilci živilske dejavnosti morajo biti sposobni hitro identificirati vsakega dobavitelja ali prejemnika.
• Preglednost: Nosilci živilske dejavnosti morajo obvestiti pristojne organe, kadar obstaja razlog za sum, da njihova hrana ni skladna in/ali predstavlja tveganje za zdravje ljudi.
• Nujni ukrepi: Nosilci živilske dejavnosti morajo takoj umakniti hrano iz prometa, kadar obstaja razlog za sum, da njihova hrana predstavlja tveganje za zdravje ljudi.
• Preprečevanje: Nosilci živilske dejavnosti morajo ugotoviti in redno preverjati kritične točke v njihovih postopkih ter zagotavljati nadzor teh točk.
• Sodelovanje: Nosilci živilske dejavnosti morajo sodelovati s pristojnimi organi v postopkih za zmanjšanje tveganj.

Dolžnosti nosilca živilske dejavnosti 

Nosilec živilske dejavnosti ima glavno odgovornost za proizvodnjo varnih in kakovostnih živil. Dolžan je vzpostaviti sistem notranjega nadzora, s katerim stalno zagotavlja varnost živil znotraj svoje dejavnosti. Notranji nadzor mora biti skladno s predpisi vzpostavljen na osnovah HACCP sistema. 

Nosilec živilske dejavnosti mora pri Upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR), registrirati vsak obrat, v katerem izvaja katero koli aktivnost v povezavi z živili, razen prehranskimi dopolnili ali živili za posebne skupine, najpozneje 15 dni pred pričetkom obratovanja. V primeru živilskih obratov prehranskih dopolnil ali živil za posebne skupine je potrebna registracija obrata pri Zdravstvenem inšpektoratu RS. 

Nosilec živilske dejavnosti registracijo živilskega obrata opravi tako, da vlogo za registracijo obrata pošlje po pošti ali jo vloži osebno pri krajevno pristojnem območnem uradu UVHVVR. Vloga, več informacij in kontaktni podatki območnih uradov so dostopni na spletni strani: https://www.gov.si/zbirke/storitve/vloga-za-registracijo-zivilskega-obrata/.

Nosilec živilske dejavnosti je dolžan UVHVVR obvestiti o vsaki spremembi najpozneje 15 dni po nastanku spremembe ali po prenehanju opravljanja dejavnosti.

Označevanje snovi, ki povzročajo alergije ali preobčutljivosti

Zagotavljanje informacij o živilih potrošnikom je potrebno, da so alergeni v živilih, ki se prodajajo v obratih javne prehrane, zahteva, da so ti navedeni na najmanj enem od mest, kjer je predstavljena ponudba jedi (npr. jedilni list, pano, ekran, itd.). Označeni morajo biti na dobro vidnem mestu tako, da so zlahka vidni, jasno čitljivi in neizbrisni. Prav tako morajo označbe vključevati besedo »vsebuje, kateri sledi navedba alergena.

Alergene je potrebno označiti tudi pri pijačah (tudi v obratih, kjer strežejo samo pijače).

Umik in odpoklic živil

Nosilec živilske dejavnosti mora UVHVVR obveščati o umiku in odpoklicu vseh živil, razen prehranskih dopolnil in živil za posebne skupine, kjer je organ za obveščanje Zdravstveni inšpektorat RS.

UVHVVR se obvešča po telefonu, telefaksu oziroma na elektronski naslov pristojnega območnega urada UVHVVR (kontaktni podatki območnih uradov UVHVVR) in na elektronski naslov rasff.si@gov.si.

Nosilec živilske dejavnosti mora potrošnike o umiku oziroma odpoklicu živila obvestiti na način, da jih informacija doseže. Vsebina odpoklica je opredeljena v Prilogi 1 Uredbe o izvajanju delov določenih uredb Skupnosti glede živil, higiene živil in uradnega nadzora nad živili (Ur. l. RS, št. 72/2010 in 129/20).

Več o zagotvaljanju varnosti živil in posameznih področij varnosti tukaj.

Več o aditivih, encimih in aromah ter ekstrakcijska topila dobite tukaj.

Pravne podlage

• Uredba (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2002 o določitvi splošnih načel in zahtevah živilske zakonodaje, ustanovitvi Evropske agencije za varnost hrane in postopkih, ki zadevajo varnost hrane (2002/178)
• Uredba (ES) št. 853/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o posebnih higienskih pravilih za živila živalskega izvora (2004/853)
• Uredba (EU) 2017/625 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2017 o izvajanju uradnega nadzora in drugih uradnih dejavnosti, da se zagotovi uporaba zakonodaje o živilih in krmi, pravil o zdravju in dobrobiti živali ter zdravju rastlin in fitofarmacevtskih sredstvih, ter o spremembi uredb (ES) št. 999/2001, (ES) št. 396/2005, (ES) št. 1069/2009, (ES) št. 1107/2009, (EU) št. 1151/2012, (EU) št. 652/2014, (EU) 2016/429 in (EU) 2016/2031 Evropskega parlamenta in Sveta, uredb Sveta (ES) št. 1/2005 in (ES) št. 1099/2009 ter direktiv Sveta 98/58/ES, 1999/74/ES, 2007/43/ES, 2008/119/ES in 2008/120/ES ter razveljavitvi uredb (ES) št. 854/2004 in (ES) št. 882/2004 Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv Sveta 89/608/EGS, 89/662/EGS, 90/425/EGS, 91/496/EGS, 96/23/ES, 96/93/ES in 97/78/ES ter sklepa Sveta 92/438/EGS (Uredba o uradnem nadzoru)Besedilo velja za EGP. (2017/625)
• Uredba o izvajanju delov določenih uredb Skupnosti glede živil, higiene živil in uradnega nadzora nad živili
• Zakon o zdravstveni ustreznosti živil in izdelkov ter snovi, ki prihajajo v stik z živili (ZZUZIS)
• Zakon o gostinstvu (ZGos)
• Pravilnik o registraciji in odobritvi obratov na področju živil
• Pravilnik o določitvi majhnih količin živil, pogojih za njihovo pridelavo ter o določitvi nekaterih odstopanj za obrate na področju živil živalskega izvora
• Pravilnik o zdravstvenih zahtevah za osebe, ki pri delu v proizvodnji in prometu z živili prihajajo v stik z živili
• Zakon o spremembah in dopolnitvah določenih zakonov na področju zdravja (ZdZPZ)
• Pravilnik o varnosti hitro zamrznjenih živil
• Pravilnik o uradnem nadzoru temperature zamrznjenih živil
• Uredba (EU) št. 1169/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2011 o zagotavljanju informacij o živilih potrošnikom, spremembah uredb (ES) št. 1924/2006 in (ES) št. 1925/2006 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive Komisije 87/250/EGS, Direktive Sveta 90/496/EGS, Direktive Komisije 1999/10/ES, Direktive 2000/13/ES Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv Komisije 2002/67/ES in 2008/5/ES in Uredbe Komisije (ES) št. 608/2004 Besedilo velja za EGP (2011/1169)
• Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 852/2004 z dne 29. aprila 2004 o higieni živil (2004/852)
• Uredba Komisije (ES) št. 37/2005 z dne 12. januarja 2005 o spremljanju temperature v prevoznih sredstvih, skladiščih in pri shranjevanju hitro zamrznjenih živil, namenjenih za prehrano ljudiBesedilo velja za EGP. (2005/37)
• Uredba o izvajanju uredbe (EU) o zagotavljanju informacij o živilih potrošnikom
• Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 828/2014 z dne 30. julija 2014 o zahtevah za zagotavljanje informacij potrošnikom o odsotnosti ali zmanjšani prisotnosti glutena v živilih Besedilo velja za EGP (2014/828)

Povezave

• Varna hrana
• Aditivi, encimi in arome ter ekstrakcijska topila

Mlevski izdelki so izdelani z mletjem oziroma drobljenjem očiščenega in pripravljenega žita.

Glede na tehnološki postopek se mlevski izdelki razvrščajo zlasti kot:

• moka;
• zdrob;
• drobljenec;
• kalčki.

Rženi, ajdovi in koruzni mlevski izdelki, ki vsebujejo pšenične mlevske izdelke, čeprav v sledeh, morajo biti označeni skladno s predpisom, ki ureja označevanje živil z glutenom.

Minimalna kakovost mlevskih izdelkov

Mlevski izdelki ne smejo vsebovati:

• živih ali mrtvih skladiščnih škodljivcev v katerikoli razvojni obliki;
• nečistoč živalskega izvora;
• nečistoč mineralnega izvora (lahko vsebujejo največ 0,05 % peska, razen v primeru ajdove moke, ki lahko vsebuje največ 0,2 % peska);
• več kot 0,5 % nečistoč rastlinskega izvora.

Mlevski izdelki lahko vsebujejo največ 15 % vode. Barva, vonj in okus morajo biti značilni za vrsto žita.

Skladiščenje mlevskih izdelkov

V prostorih, v katerih se hranijo mlevski izdelki, se ne sme hraniti blaga, ki bi lahko škodljivo vplivalo na kakovost mlevskih izdelkov.

Določanje tipa mlevskih izdelkov

Tip pšeničnih in rženih mlevskih izdelkov se določi glede na količino mineralnih snovi (pepela).

1. Pšenični mlevski izdelki

Razvrščanje

Pšenični mlevski izdelki so dobljeni z drobljenjem oziroma mletjem navadne pšenice (Triticum aestivum) in durum pšenice (Triticum durum).
Pšenična moka in pšenični zdrob se izdelujeta z mletjem endosperma pšenice po odstranitvi otrobov in kalčka. Pšenična moka je lahko različnih velikosti delcev (granulacij) in tipov.
Pšenični zdrob je lahko različnih velikosti delcev, vendar mora vsebovati najmanj 80 % delcev velikosti nad 0,2 mm.
Pšenični drobljenec je izdelan z drobljenjem zrna po odstranitvi kalčkov.
Pšenični polnozrnati izdelki (pšenična polnozrnata moka in pšenični polnozrnati drobljenec) so izdelani z mletjem očiščenega celega zrnja.
Pšenični kalčki so izdelani z izločanjem kalčkov pri mletju pšenice.
Pšenični otrobi so stranski produkt mletja in vsebujejo predvsem ovojnico pšeničnega zrna.

Razvrščanje pšenične moke in zdroba

Pšenična moka in pšenični zdrob se razvrščata in poimenujeta zlasti kot:

• pšenični zdrob (tip 400);
• pšenična bela moka (tip 400, 500);
• pšenična polbela moka (tip 850);
• pšenična črna moka (tip 1100, 1600);
• pšenična polnozrnata moka;
• pšenična durum moka;
• pšenični durum zdrob.

Minimalna kakovost

Pšenični mlevski izdelki morajo ustrezati naslednji minimalni kakovosti:

• vsebnost pepela, računano na suho snov, lahko znaša:
  • največ 0,45 % pri zdrobu tipa 400,
  • največ 0,45 % pri moki tipa 400,
  • od 0,46 do 0,55 % pri moki tipa 500,
  • od 0,80 do 0,90 % pri moki tipa 850,
  • od 1,05 do 1,15 % pri moki tipa 1100,
  • od 1,55 do 1,70 % pri moki tipa 1600,
  • največ 0,9 % pri durum zdrobu,
  • od 0,9 do 2,0 % pri durum moki,
  • največ 2,0 % pri polnozrnati moki,
  • največ 2,0 % pri polnozrnatem drobljencu.

Kislinska stopnja je lahko največ:

• 2,5 pri zdrobu tipa 400,
• 2,5 pri moki tipa 400,
• 3,0 pri moki tipa 500,
• 3,2 pri moki tipa 850,
• 3,5 pri moki tipa 1100.

Pšenični kalčki morajo vsebovati najmanj 25 % beljakovin, računano na suho snov.

2. Rženi mlevski izdelki

Razvrščanje

Rženi mlevski izdelki so izdelani z mletjem rži in se razvrščajo in poimenujejo zlasti kot:

• rženi drobljenec;
• ržena polnozrnata moka;
• rženi zdrob;
• ržena moka (tip 750, 950, 1250);
• rženi otrobi.

Minimalna kakovost

Vsebnost pepela, računano na suho snov, lahko znaša:

• od 0,7 do 0,8 % pri rženi moki tipa 750,
• od 0,9 do 1,0 % pri rženi moki tipa 950,
• od 1,2 do 1,3 % pri rženi moki tipa 1250,
• največ 2,0 % pri rženem drobljencu,
• največ 2,0 % pri rženi polnozrnati moki.

Kislinska stopnja je lahko največ:

• 3,0 pri moki tipa 750,
• 3,5 pri moki tipa 950,
• 4,0 pri moki tipa 1250.

3. Koruzni mlevski izdelki

Razvrščanje

Koruzni mlevski izdelki so dobljeni z drobljenjem oziroma mletjem koruze in se razvrščajo in poimenujejo zlasti kot:

• koruzni drobljenec;
• koruzni zdrob;
• koruzna moka;
• koruzni otrobi;
• koruzni kalčki.

Minimalna kakovost

Koruzni mlevski izdelki morajo ustrezati naslednji minimalni kakovosti:

Kislinska stopnja je lahko največ:

• 3,0 pri koruznem drobljencu in koruznem zdrobu,
• 4,0 pri koruzni moki;

Vsebnost maščob pri koruznem drobljencu in koruznem zdrobu je lahko največ 3,0%.

4. Ajdovi mlevski izdelki

Razvrščanje in minimalna kakovost

Ajdovi mlevski izdelki so dobljeni z mletjem ajde in se razvrščajo in poimenujejo zlasti kot ajdova moka.

Ajdova moka lahko vsebuje največ 2,5 % pepela, računano na suho snov, kislinska stopnja pa je lahko največ 4.

5. Drugi mlevski izdelki

Razvrščanje

Drugi mlevski izdelki so izdelani z mletjem oluščenih žit (ovsa, ječmena, prosa, soržice in pire) in se razvrščajo ter poimenujejo zlasti kot:

• ovsena moka;
• ječmenova moka;
• prosena moka;
• soržična moka;
• pirina moka;
• pirin drobljenec.

Minimalna kakovost

 Drugi mlevski izdelki morajo ustrezati naslednji minimalni kakovosti:

• 1. vsebnost pepela, računano na suho snov, je lahko največ:
  • 3,5 % pri ovseni moki,
  • 2,5 % pri ječmenovi moki;
• 2. kislinska stopnja je lahko največ 4,5 pri ovseni moki in ječmenovi moki.

Pravne podlage

• Pravilnik o kakovosti izdelkov iz žit

Cene storitev, ki se ponujajo pri prodaji potrošnikom, morajo biti označene v skladu s 14. členom Zakona o varstvu potrošnikov (Uradni list RS, št. 130/22) in Pravilnikom o načinu označevanja cen blaga, digitalnih vsebin in storitev ter objavi znižanja cene blaga (Uradni list RS, št. 10/23).

Podjetje za storitev, ki jo ponuja potrošniku, vidno označi ceno, ki vključuje davek na dodano vrednost, če je podjetje zavezanec za davek na dodano vrednost. Cena storitve je označena v evrih. V primeru, da je poleg cene v evrih označena tudi cena v drugih valutah, mora biti poleg zneska v evrih tudi oznaka EUR. Podjetje upošteva označeno ceno. Če gre za ponudbo v okviru storitev informacijske družbe, mora biti poleg cene jasno in nedvoumno navedeno, ali cena vključuje tudi stroške dostave.

Cene za vse storitve morajo biti označene kot cene v obliki cenika. Označitev cen za storitve mora biti nedvoumna, lahko prepoznavna, čitljiva in za potrošnika na vidnem in dosegljivem mestu.

Pri storitvah, pri katerih cene ni mogoče označiti kot cene za vrsto storitve, se ceno storitve lahko označi na enega od naslednjih načinov:

• kot ceno delovne ure za izvedbo določene storitve v poslovnem prostoru izvajalca storitve;
• kot ceno delovne ure za izvedbo določene storitve na kraju samem;
• kot ceno vseh stroškov za izvedbo določene storitve;
• kot ceno storitve, preračunano na mersko enoto;
• kot ceno storitve, ki jo nedvoumno opredelimo na drug način in se običajno uporablja pri ponujanju določenih storitev.

Cena za storitve je nedvoumno označena, če je ni možno zamenjati s ceno druge storitve, ki se nahaja v neposredni soseščini.

Cena za storitve je v poslovnem prostoru označena čitljivo, če je velikost črk in številk na ceniku za storitve najmanj 5 mm.

Cena za storitev mora biti potrošniku lahko dostopna ter mora biti objavljena na vidnem mestu v poslovnem prostoru, kjer je ta storitev potrošniku ponujena.

Kot vidno označeno ceno storitve se šteje, da je cenik obešen na steno poslovnega prostora oziroma tistega njegovega dela, kjer se nahajajo potrošniki. 

Pravne podlage

• Pravilnik o načinu označevanja cen blaga, digitalnih vsebin in storitev ter objava znižanja cene blaga
• Zakon o varstvu potrošnikov (ZVPot-1)

Podjetje, ki proizvaja, predeluje in prva daje v promet materiale in izdelke, namenjene za stik z živili, je dolžno izpolniti vlogo za registracijo pri Zdravstvenemu inšpektoratu RS.

Med podjetja, ki proizvajajo, predelujejo in prva dajejo v promet materiale in izdelke, namenjene za stik z živili, se uvršča:

• proizvodnja oziroma predelava materialov in izdelkov, namenjenih za stik z živili v Republiki Sloveniji,
• uvoz materialov in izdelkov, namenjenih za stik z živili – direktna dobava iz tretjih držav,
• distribucija materialov in izdelkov, namenjenih za stik z živili – direktna dobava iz območja EU.

Nekaj posebnih primerov podjetij, ki se prav tako uvrščajo v zgornje tri skupine: 

• proizvajalci oziroma pridelovalci živil (tudi pakirnice živil), ki direktno uvažajo iz tretjih držav ali nabavljajo z območja EU materiale in izdelke, namenjene za stik z živili bodisi za lastno uporabo-pakiranje živil bodisi za nadaljnjo distribucijo,
• maloprodaja in tržnice, le v primeru, če gre za direktni uvoz iz tretjih držav ali dobavo iz območja EU,
• restavracije, gostilne, menze, premični obrati, objekti na javnih prireditvah, obrati v javnih zavodih (npr. bolnišnice šole, vrtci) in drugi živilski obrati, če direktno uvažajo iz tretjih držav ali direktno dobavljajo (območje EU) materiale in izdelke, namenjene za stik z živili (npr. škatle in podloge za pice, posoda, pribor itd., ki se uporablja za serviranje, pakiranje hrane ali na kakršen koli način pride v neposreden stik z živili, kozarci in materiali, uporabljeni v avtomatih za pijače in hrano itd.) in
• spletna prodaja, kataloška prodaja in TV-prodaja, če gre za direktni uvoz iz tretjih držav ali dobavo iz območja EU.

**

Podjetje: pomeni katero koli podjetje, ki za dobiček ali ne, bodisi zasebno bodisi javno, izvaja katero koli dejavnost, povezano s katero koli stopnjo proizvodnje, predelave in distribucije materialov in izdelkov, namenjenih za stik z živili.

Dajanje v promet: pomeni imetje materialov in izdelkov za namene prodaje, vključno s ponujanjem za prodajo ali katero koli drugo obliko prenosa, proti plačilu ali ne, ter za prodajo, distribucijo in druge oblike prenosa.

Podrobneje

Podrobneje

Opravlja se na naslovu kmetije, na naslovu nosilca kmetije ali na površinah, ki so v uporabi članov kmetije, ali na površinah drugih lastnikov gozdov, ki so zagotovili to surovino.

Pravne podlage

• Pravilnik o evidenci dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč
• Zakon o kmetijstvu (ZKme-1)
• Uredba o dopolnilnih dejavnostih na kmetiji

Nacionalni zaščitni znaki so: označba porekla, geografska označba, zajamčena tradicionalna posebnost, višja kakovost, ekološki, integrirani in naravna mineralna voda.

Navedene zaščitne znake podeljuje Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano na podlagi vloge pridelovalca ali proizvajalca kmetijskega pridelka ali njihovih združenj.

Višja kakovost

Zaščitni znak »višja kakovost« se podeli vlagatelju, ki predhodno pri ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo) pridobi pravico do uporabe označbe višje kakovosti in od imenovane organizacije za kontrolo in certificiranje skladno s predpisi, ki urejajo zaščito kmetijskih pridelkov in živil, prejme listino o skladnosti kmetijskega pridelka ali živila s potrjeno specifikacijo.

Označba obrata

Zaščitni znak »označba porekla« se podeli vlagatelju, ki predhodno pri ministrstvu pridobi pravico do uporabe označbe porekla in od imenovane organizacije za kontrolo in certificiranje skladno s predpisi, ki urejajo zaščito kmetijskih pridelkov in živil, prejme listino o skladnosti kmetijskega pridelka ali živila s potrjeno specifikacijo

Geografska označba

Zaščitni znak »geografska označba« se podeli vlagatelju, ki predhodno pri ministrstvu pridobi pravico do uporabe geografske označbe in od imenovane organizacije za kontrolo in certificiranje skladno s predpisi, ki urejajo zaščito kmetijskih pridelkov in živil, prejme listino o skladnosti kmetijskega pridelka ali živila s potrjeno specifikacijo.

Zajamčena tradicionalna posebnost

Zaščitni znak »zajamčena tradicionalna posebnost« se podeli vlagatelju, ki predhodno pri ministrstvu pridobi pravico do uporabe označbe zajamčena tradicionalna posebnost in od imenovane organizacije za kontrolo in certificiranje skladno s predpisi, ki urejajo zaščito kmetijskih pridelkov in živil, prejme listino o skladnosti kmetijskega pridelka ali živila s potrjeno specifikacijo.

Ekološki

Zaščitni znak »ekološki« se podeli vlagatelju, ki od imenovane organizacije za kontrolo in certificiranje predhodno prejme listino o skladnosti pridelave oziroma predelave kmetijskega pridelka ali živila s predpisi, ki urejajo ekološko pridelavo oziroma predelavo kmetijskih pridelkov in živil.

Integrirani

Zaščitni znak »integrirani« se podeli vlagatelju, ki od imenovane organizacije za kontrolo in certificiranje predhodno prejme listino o skladnosti pridelave oziroma predelave kmetijskega pridelka ali živila s predpisi, ki urejajo integrirano pridelavo kmetijskih pridelkov in živil.

Podrobneje

Pravne podlage

• Pravilnik o zaščitnem znaku za označevanje kmetijskih pridelkov in živil

Povezave

• Pridobitev zaščitnega znaka za označevanje kmetijskih pridelkov in živil - gov.si

Zaščitni znak mora biti postavljen tako, da je viden in razpoznaven za potrošnika. Najbolj vidna in razpoznavna je aplikacija večbarvne izvedbe zaščitnega znaka (v Pantone izvedbi ali procesnih barvah).

Uporaba enobarvne rastrske, pozitivno-negativne izvedbe zaščitnega znaka je priporočljiva samo, če tehnični problemi onemogočajo uporabo večbarvne izvedbe. Pri oglaševanju v tiskanih in audio-vizualnih medijih se zaščitni znak uporablja v večbarvni izvedbi iz 10. člena Pravilnika o zaščitnem znaku za označevanje pridelkov in živil. Če to ni mogoče, je dovoljena uporaba zaščitnega znaka v črno beli izvedbi.

Pravne podlage

• Zakon o kmetijstvu (ZKme-1)
• Pravilnik o zaščitnem znaku za označevanje kmetijskih pridelkov in živil

Za namen uradnega inšpekcijskega nadzora pošiljk: 

• prehranskih dopolnil,
• živil za posebne skupine (formul za dojenčke, žitnih kašic in živil namenjenim dojenčkom in majhnim otrokom, živil za posebne zdravstvene namene in popolnih prehranskih nadomestkov za nadzor nad telesno težo),
• materialov in izdelkov, namenjenim za stik z živili iz tretjih držav,

nosilec dejavnosti oziroma njegov zastopnik (deklarant) vloži vlogo prek spletne aplikacije Oddaja vlog za uradni nadzor pošiljk iz tretjih držav.

Podrobneje