Obrat za pripravo in dostavo jedi (catering)

Za opravljanje dejavnosti se morate predhodno registrirati in izbrati ustrezno statusno obliko.

Za dejavnosti, ki so uvrščene na Listo dejavnosti, ki se v skladu s 5. členom Obrtnega zakona običajno opravljajo na obrtni način, velja, da se ob registraciji te dejavnosti poslovni subjekti po uradni dolžnosti vpišejo v Obrtni register pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS).

Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije naredi vpis po uradni dolžnosti, ko od upravljavca poslovnega registra (Ajpes) pridobi podatek o registrirani dejavnosti.

Vpis v obrtni register lahko uredite tudi sami pri posamezni območni Obrtno-podjetniški zbornici po krajevni pristojnosti.

Vpis v obrtni register je brezplačen.

Pravne podlage

• Obrtni zakon (ObrZ)
• Lista dejavnosti, ki se v skladu s 5. členom Obr-Z običajno opravljajo na obrtni način

Povezave

• Obrtna dovoljenja
• Lista dejavnosti, ki se v skladu s 5. členom Obrtnega zakona opravljajo na obrtni način

Za opravljanje določenih dejavnosti – predvsem na področju gostinstva, trgovine, skladiščenja, proizvodnje, izobraževanja, delavnic, laboratorijev, ambulant in podobnih – je potrebno zagotoviti ustrezen poslovni prostor.

Ob registraciji podjetja se ta pogoj ne preverja, mora pa podjetnik zagotoviti poslovni prostor in pridobiti ustrezno dovoljenje, preden začne opravljati dejavnost, za katero je predpisan ta pogoj.

Objekt, v katerem je poslovni prostor, mora imeti uporabno dovoljenje.

Poslovni prostor se lahko najame ali kupi. Pred najemom ali nakupom nepremičnine je koristno preveriti, ali ima dovoljenje za uporabo v ustrezne poslovne namene in ali je opravljanje določene dejavnosti v poslovnem prostoru mogoče takoj po prevzemu.

Za izdajo uporabnega dovoljenja in spremembo gradbenega dovoljenja je pristojen upravni organ, ki je izdal gradbeno dovoljenje (pristojna upravna enota), razen v primeru, ko je zaradi predlaganih sprememb objekta treba izdati integralno gradbeno dovoljenje.

Več o postopku pridobitve uporabnega dovoljenja.

Pri rekonstrukciji objektov, ki so zavarovani v skladu s predpisi o kulturnih dediščini, se lahko minimalni tehnični pogoji za opravljanje dejavnosti razlikujejo od predpisanih.

Soglasje za odstopanje se lahko pridobi v postopku izdaje dovoljenja za gradnjo ali rekonstrukcijo v skladu s predpisi o urejanju prostora in graditvi objektov, pod pogojem, da odstopanje ni takšno, da bi bilo zaradi tega ogroženo zdravje in življenje ljudi.

Dokazila

Uporabno dovoljenje: fotokopija

Pravne podlage

• Gradbeni zakon (GZ-1)
• Stanovanjski zakon (SZ-1)

Povezave

• eUprava - uporabno dovoljenje
• Obrazci - pripomočki za uporabo nove gradbene zakonodaje

Izvajalec dejavnosti mora najpozneje 15 dni pred začetkom opravljanja dejavnosti obrat registrirati pri krajevno pristojnem območnem uradu Uprave Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. Obrazec za registracijo, več informacij in kontaktni podatki območnih uradov so dostopni na povezavi.

Gostinski obrat mora imeti ob vhodu vidno označeno naziv podjetja in sedež gostinca ter vrsto in ime obrata, nastanitveni obrat pa tudi označbo kategorije, v katero je uvrščen.

Vsi napisi morajo biti v slovenskem jeziku. Poleg slovenskega jezika se lahko uporabljajo tudi piktogrami ali napisi v drugih jezikih.

Vhod v gostinski obrat in napis morata biti v času nočnega obratovanja osvetljena.

Pravne podlage

• Zakon o gostinstvu (ZGos)
• Pravilnik o minimalnih tehničnih pogojih in o obsegu storitev za opravljanje gostinske dejavnosti
• Zakon o javni rabi slovenščine (ZJRS)

Zunanje površine gostinskega obrata so:

• površina, namenjena in potrebna za redno opravljanje gostinske dejavnosti v gostinskem obratu ter
• druge zunanje površine, ki so namenjene opravljanju gostinske dejavnosti zunaj gostinskega obrata in na prostem.

Zunanje površine, ki so z gostinskim obratom neposredno povezane (gostinski vrt in podobno), morajo biti primerno utrjene (popeskane, poploščene in podobno), urejene (odvajanje padavinske odpadne vode in podobno) ter ograjene ali na drug način ustrezno označene.

Gostinski obrati, sobodajalci in turistične kmetije morajo imeti zagotovljeno oskrbo s pitno vodo ter odvajanje in čiščenje odpadnih voda.

Pravne podlage

• Pravilnik o minimalnih tehničnih pogojih in o obsegu storitev za opravljanje gostinske dejavnosti

Gostinec določi obratovalni čas gostinskega obrata samostojno v skladu s svojimi poslovnimi interesi. Če v okvirju gostinskega obrata obratuje več enot, ki samostojno opravljajo gostinsko dejavnost (npr. hotelska restavracija), gostinec prijavi obratovalni čas tudi za vsako tako enoto.

Gostinec oziroma kmet določi redni dnevni obratovalni čas glede na vrsto gostinskega obrata (kmetije):

• gostinski obrati, ki nudijo gostom nastanitev, in sestavne enote teh obratov (npr. hotelske restavracije) ter kmetije z nastanitvijo med 0. in 24. uro;
• restavracije, gostilne, kavarne in izletniške kmetije med 6. in 2. uro naslednjega dne;
• slaščičarne, okrepčevalnice, bari, vinotoči in osmice med 6. in 24. uro;
• obrati za pripravo in dostavo jedi med 0. in 24. uro oziroma glede na naročila;
• gostinski obrati v sklopu igralnic in igralnih salonov med 0. in 24. uro oziroma v času njihovega obratovanja.

Obratovalni čas gostinskega obrata v večnamenskem objektu (trgovsko poslovni centri ipd.) mora biti določen v skladu z merili iz prejšnjega odstavka in ne sme biti v nasprotju z obratovalnim časom večnamenskega objekta, določenim na temelju pisnega soglasja večine najemnikov in lastnikov poslovnih prostorov.

Gostinski obrati, ki gostom nudijo le jedi in pijačo, in so v stavbah s stanovanji ali v objektih na območju stanovanj ter izletniške kmetije na teh območjih smejo obratovati le med 6. in 22. uro. To velja tudi za tiste enote nastanitvenih gostinskih obratov, ki svojo dejavnost opravljajo zunaj zaprtih prostorov (gostinski vrtovi, hotelske terase ipd.).

Če gostinski obrat oziroma kmetija opravlja gostinsko dejavnost izven obratovalnega časa, se šteje, da obratuje v podaljšanem obratovalnem času. Gostinec oziroma kmet lahko obratuje v podaljšanem obratovalnem času, če za to pridobi pisno soglasje gostinsko pristojnega organa občine.

Gostinec mora razpored obratovalnega časa za svoj gostinski obrat prijaviti za gostinstvo pristojnem organu občine 15 dni pred:

• začetkom novega koledarskega leta na naslednje koledarsko leto (če pride do sprememb osnovnih podatkov o gostinskem obratu oziroma kmetiji),
• začetkom obratovanja,
• spremembo obratovalnega časa.

Obratovalni čas prijavi na obrazcu za prijavo obratovalnega časa gostinskega obrata (kmetije), ki je priloga Pravilnika  o merilih za določitev obratovalnega časa gostinskih obratov in kmetij, na katerih se opravlja gostinska dejavnost (Uradni list RS, št. 78/99, 107/00, 30/06, 93/07 in 16/21).

Za gostinstvo pristojni organ občine vlogo potrdi, nato pa potrjen obrazec najkasneje v 15 dneh vrne gostincu ali kmetu, eno kopijo zadrži za svojo evidenco, drugo pa posreduje območni enoti pristojnega tržnega inšpektorskega organa.

Razpored obratovalnega časa mora biti objavljen na vidnem mestu ob vhodu v gostinski obrat. Na enak način mora biti objavljeno obvestilo o začasnem zaprtju gostinskega obrata (ob načrtovanem zaprtju najmanj sedem dni pred tem). Potrjen razpored obratovalnega časa mora gostinec hraniti v gostinskem obratu, tako da je dostopen inšpekcijskemu organu. 

Obvestila o obratovalnem času podjetij na območjih, kjer avtohtono živita italijanska ali madžarska narodna skupnost, morajo poleg slovenskega jezika vsebovati tudi jezik narodne skupnosti.

Dokazila

S strani za gostinstvo pristojnega organa občine potrjen razpored obratovalnega časa, ki ga mora gostinec hraniti v gostinskem obratu, tako da je dostopen inšpekcijskemu organu.

Pravne podlage

• Zakon o gostinstvu (ZGos)
• Pravilnik o merilih za določitev obratovalnega časa gostinskih obratov in kmetij, na katerih se opravlja gostinska dejavnost
• Pravilnik o uporabi jezikov narodnih skupnosti v procesih poslovanja podjetij s potrošniki na območjih, kjer živita italijanska in madžarska narodna skupnost

Cene storitev, ki se ponujajo pri prodaji potrošnikom, morajo biti označene v skladu s 14. členom Zakona o varstvu potrošnikov (Uradni list RS, št. 130/22) in Pravilnikom o načinu označevanja cen blaga, digitalnih vsebin in storitev ter objavi znižanja cene blaga (Uradni list RS, št. 10/23).

Podjetje za storitev, ki jo ponuja potrošniku, vidno označi ceno, ki vključuje davek na dodano vrednost, če je podjetje zavezanec za davek na dodano vrednost. Cena storitve je označena v evrih. V primeru, da je poleg cene v evrih označena tudi cena v drugih valutah, mora biti poleg zneska v evrih tudi oznaka EUR. Podjetje upošteva označeno ceno. Če gre za ponudbo v okviru storitev informacijske družbe, mora biti poleg cene jasno in nedvoumno navedeno, ali cena vključuje tudi stroške dostave.

Cene za vse storitve morajo biti označene kot cene v obliki cenika. Označitev cen za storitve mora biti nedvoumna, lahko prepoznavna, čitljiva in za potrošnika na vidnem in dosegljivem mestu.

Pri storitvah, pri katerih cene ni mogoče označiti kot cene za vrsto storitve, se ceno storitve lahko označi na enega od naslednjih načinov:

• kot ceno delovne ure za izvedbo določene storitve v poslovnem prostoru izvajalca storitve;
• kot ceno delovne ure za izvedbo določene storitve na kraju samem;
• kot ceno vseh stroškov za izvedbo določene storitve;
• kot ceno storitve, preračunano na mersko enoto;
• kot ceno storitve, ki jo nedvoumno opredelimo na drug način in se običajno uporablja pri ponujanju določenih storitev.

Cena za storitve je nedvoumno označena, če je ni možno zamenjati s ceno druge storitve, ki se nahaja v neposredni soseščini.

Cena za storitve je v poslovnem prostoru označena čitljivo, če je velikost črk in številk na ceniku za storitve najmanj 5 mm.

Cena za storitev mora biti potrošniku lahko dostopna ter mora biti objavljena na vidnem mestu v poslovnem prostoru, kjer je ta storitev potrošniku ponujena.

Kot vidno označeno ceno storitve se šteje, da je cenik obešen na steno poslovnega prostora oziroma tistega njegovega dela, kjer se nahajajo potrošniki. 

Pravne podlage

• Pravilnik o načinu označevanja cen blaga, digitalnih vsebin in storitev ter objava znižanja cene blaga
• Zakon o varstvu potrošnikov (ZVPot-1)

Živila, ki vsebujejo alkohol, morajo imeti na embalaži označeno vsebnost alkohola in opozorilo, da živilo ni primerno za otroke. 

Prodaja in ponudba alkoholnih pijač in pijač, ki so jim dodane alkoholne pijače, je prepovedana:

• osebam, mlajšim od 18 let;
• osebam, za katere je mogoče upravičeno domnevati, da jih bodo posredovale osebam, mlajšim od 18 let;
• osebam, ki kažejo očitne znake opitosti od alkohola;
• osebam, za katere je mogoče upravičeno domnevati, da jih bodo posredovale osebam, ki kažejo očitne znake opitosti od alkohola;
• iz avtomatskih samopostrežnih naprav.

Prodajalec oziroma ponudnik sme od vsake osebe, za katero domneva, da je mlajša od 18 let, zahtevati, da izkaže svojo starost z osebno izkaznico ali drugo javno listino. Če oseba to odkloni, ji ne sme prodati oziroma ponuditi alkoholnih pijač.

Prodaja alkoholnih pijač je prepovedana med 21. uro in 7. uro, razen v gostinskih obratih, kjer je dovoljena prodaja alkoholnih pijač do konca njihovega obratovalnega časa. V gostinskih obratih je prepovedana prodaja žganih pijač od začetka delovnega obratovalnega časa do 10. ure dopoldne. Prepoved prodaje vključuje tudi dodajanje žganih pijač brezalkoholnim pijačam in drugim napitkom.

Prepoved prodaje alkoholnih pijač in časovna omejitev prodaje alkoholnih pijač morata biti objavljeni na vidnem mestu v vseh prostorih, kjer se prodajajo alkoholne pijače.

Prodaja oziroma ponudba alkoholnih pijač je prepovedana:

• v stavbah in na pripadajočih funkcionalnih zemljiščih, kjer se opravljajo dejavnost vzgoje, izobraževanja in zdravstvena dejavnost;
• v športnih objektih, v katerih poteka športna prireditev, eno uro pred začetkom in med športno prireditvijo in
• med delovnim časom na delovnem mestu.

Prodajalci alkoholnih pijač morajo imeti v prodaji vsaj dve različni vrsti brezalkoholnih pijač, ki sta cenovno enaki ali cenejši od najcenejše alkoholne pijače.

Pravne podlage

• Zakon o omejevanju porabe alkohola (ZOPA)

Prepovedana je proizvodnja in prodaja cigaret, ki na embalaži nimajo natisnjenih podatkov o tem, koliko miligramov katrana, nikotina in ogljikovega  monoksida vsebuje posamezna cigareta. Ti podatki morajo obsegati najmanj 10% površine bočne strani embalaže.

Prepovedana je prodaja tobačnih izdelkov:

• osebam mlajšim od 18 let. Tobačne izdelke ne smejo prodajati osebe, mlajše od 18 let;
• iz avtomatskih naprav;
• posameznih cigaret oziroma tobačnih izdelkov izven izvirne embalaže proizvajalca;
• tobaka za oralno uporabo.

Prepoved prodaje tobačnih izdelkov osebam, mlajšim od 18 let, mora biti v prodajalni tobačnih izdelkov objavljena na vidnem mestu.

Prodajalec sme od vsake osebe, ki kupuje tobačne izdelke in za katero domneva, da še ni stara 18 let, zahtevati, da izkaže svojo starost z javno listino. Če oseba to odkloni, ji tobačnega izdelka ne sme prodati.

Prepovedano je kajenje v vseh zaprtih javnih in delovnih prostorih ter na funkcionalnih zemljiščih prostorov, kjer se opravlja dejavnost vzgoje in izobraževanja.

Kajenje je dovoljeno:

• v posebej za kadilce določenih prostorih nastanitvenih objektov in drugih ponudnikih nočitev;
• v domovih za ostarele in zaporih v prostorih, ki niso namenjeni skupni rabi, kadar v njih bivajo samo kadilci;
• v posebej za kadilce določenih prostorih v psihiatričnih bolnišnicah in v posebej za kadilce določenih prostorih drugih izvajalcev zdravstvene obravnave duševnih bolnikov;
• v kadilnicah.

Kadilnice niso dovoljene v prostorih, kjer se opravlja zdravstvena in vzgojno-izobraževalna dejavnost.

Kadilnica mora izpolnjevati naslednje pogoje:

• prostor mora biti urejen tako, da iz njega ni mogoč pretok s tobačnim dimom onesnaženega zraka v drug prostor;
• prostor ne sme biti namenjen prehodu v druge prostore in ne sme presegati več kot 20 % skupne površine javnega in/ali delovnega prostora;
• prostor mora biti namenjen izključno kajenju, strežba v prostorih ni dovoljena;
• v prostoru se ne smeta uživati hrana in pijača.

Pravne podlage

• Zakon o omejevanju uporabe tobačnih in povezanih izdelkov (ZOUTPI)
• Pravilnik o pogojih, ki jih mora izpolnjevati kadilnica

Področje varnosti in zdravja pri delu opredeljujejo načela, pravila in aktivnosti, ki morajo posamezniku (delavcu) omogočiti uspešno opravljanje poklicnega dela s polnim delovnim učinkom in brez škode za njegovo zdravje od prvega delovnega dne pa do konca delovne dobe.

Pojem varnosti in zdravja pri delu že po svoji vsebini in namenu obsega pravice in obveznosti delodajalcev in delavcev, da v skladu z zakonom in drugimi predpisi ter ob določanju in upoštevanju varnostnih ukrepov, s katerimi se obvladujejo oziroma preprečujejo nevarnosti in škodljivosti pri delu, zagotavljajo takšno raven varnosti in zdravja pri delu, ki glede na naravo dela zagotavlja delavcu največjo možno mero zdravstvene in psihofizične varnosti.

Hkrati s tem je delodajalec dolžan prilagajati svoje ukrepe za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu spremenjenim okoliščinam, stalno izboljševati obstoječe stanje oziroma stopnjo varnosti in zdravja pri delu. Več ...

Dokazila

Primer izjave o varnosti z ocenjevanjem tveganja

Pravne podlage

• Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1)
• Zakon o gostinstvu (ZGos)
• Pravilnik o prijavah na področju varnosti in zdravja pri delu
• Pravilnik o stalnem strokovnem izpopolnjevanju in usposabljanju na področju varnosti in zdravja pri delu

Zahteve glede varnosti živil:

Varno živilo je tisto živilo, ki ob predvideni uporabi ne predstavlja tveganja za zdravje potrošnika. Živila, ki niso varna, se ne smejo dajati v promet. Živilo ni varno, če je škodljivo za zdravje ali neustrezno za prehrano ljudi.

Varno živilo je:

• pridelano, predelano, dano v promet v skladu z načeli higiene živil,
• sledljivo,
• pravilno označeno,
• predstavljeno na način, ki ne zavaja potrošnikov.

Živilo je varno, če ne vsebuje:

• bioloških dejavnikov tveganja (patogene bakterije, paraziti, virusi), 
• kemičnih dejavnikov tveganja (alergenov, ostankov pesticidov, težkih kovin, zdravil, detergentov, nedovoljenih aditivov in drugih strupenih snovi) in 
• fizikalnih dejavnikov tveganja (kot so mehanični - trdni delci, kot so: kamenčki, kosti, les, zemlja, steklo, plastika ipd.).

Pri odločanju, ali je neko živilo varno ali ni, se upoštevajo:

• običajni pogoji uporabe živila s strani potrošnika in pri vsaki fazi pridelave, predelave in distribucije ter
• informacije, ki jih je potrošnik prejel, vključno z navedbami na oznaki, ali druge informacije, ki so običajno na voljo potrošniku o preprečevanju posebnih nezaželenih vplivov nekega živila ali skupine živil na zdravje.

Pri odločanju, ali je živilo škodljivo za zdravje, se upoštevajo:

• verjetni takojšnji in/ali kratkoročni in/ali dolgoročni učinki živila na zdravje osebe, ki živilo uživa, pa tudi na poznejše rodove,
• verjetni kumulativni toksični učinki,
• posebna zdravstvena preobčutljivost posebnih skupin potrošnikov, kadar je živilo namenjeno tej skupini.

Zagotavljanje varnosti živil 

Za varnost oziroma zdravstveno ustreznost živil je bistven celosten pristop, ki upošteva dejstvo, da je oskrba z živili vezana na živilsko verigo, ki sega od njive do mize. Pomembno je, da je vsak člen v verigi definiran, nadzorovan in obvladovan. Hrana je in bo varna le, če vsakdo, vključen v to živilsko verigo, razume in izpolnjuje svoje odgovornosti.

Za varnost živil so odgovorni: 

• nosilci živilskih dejavnosti, ki so neposredno vključeni v živilsko verigo in so dolžni vzpostaviti sistem, s katerim stalno zagotavljajo varnost živil znotraj svoje dejavnosti,
• država, ki je dolžna zagotoviti predpise in sistem uradnega inšpekcijskega nadzora,
• potrošnik, ki glede na končne postopke pri pripravi živil v domači kuhinji predstavlja zadnji člen v živilski verigi.

Ključne obveznosti nosilcev živilske dejavnosti: 

• Varnost: Nosilci živilske dejavnosti ne smejo dati v promet nevarne hrane.
• Odgovornost: Nosilci živilske dejavnosti so odgovorni za varnost hrane, ki jo pridelajo, prevažajo, skladiščijo ali prodajajo.
• Sledljivost: Nosilci živilske dejavnosti morajo biti sposobni hitro identificirati vsakega dobavitelja ali prejemnika.
• Preglednost: Nosilci živilske dejavnosti morajo obvestiti pristojne organe, kadar obstaja razlog za sum, da njihova hrana ni skladna in/ali predstavlja tveganje za zdravje ljudi.
• Nujni ukrepi: Nosilci živilske dejavnosti morajo takoj umakniti hrano iz prometa, kadar obstaja razlog za sum, da njihova hrana predstavlja tveganje za zdravje ljudi.
• Preprečevanje: Nosilci živilske dejavnosti morajo ugotoviti in redno preverjati kritične točke v njihovih postopkih ter zagotavljati nadzor teh točk.
• Sodelovanje: Nosilci živilske dejavnosti morajo sodelovati s pristojnimi organi v postopkih za zmanjšanje tveganj.

Dolžnosti nosilca živilske dejavnosti 

Nosilec živilske dejavnosti ima glavno odgovornost za proizvodnjo varnih in kakovostnih živil. Dolžan je vzpostaviti sistem notranjega nadzora, s katerim stalno zagotavlja varnost živil znotraj svoje dejavnosti. Notranji nadzor mora biti skladno s predpisi vzpostavljen na osnovah HACCP sistema. 

Nosilec živilske dejavnosti mora pri Upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR), registrirati vsak obrat, v katerem izvaja katero koli aktivnost v povezavi z živili, razen prehranskimi dopolnili ali živili za posebne skupine, najpozneje 15 dni pred pričetkom obratovanja. V primeru živilskih obratov prehranskih dopolnil ali živil za posebne skupine je potrebna registracija obrata pri Zdravstvenem inšpektoratu RS. 

Nosilec živilske dejavnosti registracijo živilskega obrata opravi tako, da vlogo za registracijo obrata pošlje po pošti ali jo vloži osebno pri krajevno pristojnem območnem uradu UVHVVR. Vloga, več informacij in kontaktni podatki območnih uradov so dostopni na spletni strani: https://www.gov.si/zbirke/storitve/vloga-za-registracijo-zivilskega-obrata/.

Nosilec živilske dejavnosti je dolžan UVHVVR obvestiti o vsaki spremembi najpozneje 15 dni po nastanku spremembe ali po prenehanju opravljanja dejavnosti.

Označevanje snovi, ki povzročajo alergije ali preobčutljivosti

Zagotavljanje informacij o živilih potrošnikom je potrebno, da so alergeni v živilih, ki se prodajajo v obratih javne prehrane, zahteva, da so ti navedeni na najmanj enem od mest, kjer je predstavljena ponudba jedi (npr. jedilni list, pano, ekran, itd.). Označeni morajo biti na dobro vidnem mestu tako, da so zlahka vidni, jasno čitljivi in neizbrisni. Prav tako morajo označbe vključevati besedo »vsebuje, kateri sledi navedba alergena.

Alergene je potrebno označiti tudi pri pijačah (tudi v obratih, kjer strežejo samo pijače).

Umik in odpoklic živil

Nosilec živilske dejavnosti mora UVHVVR obveščati o umiku in odpoklicu vseh živil, razen prehranskih dopolnil in živil za posebne skupine, kjer je organ za obveščanje Zdravstveni inšpektorat RS.

UVHVVR se obvešča po telefonu, telefaksu oziroma na elektronski naslov pristojnega območnega urada UVHVVR (kontaktni podatki območnih uradov UVHVVR) in na elektronski naslov rasff.si@gov.si.

Nosilec živilske dejavnosti mora potrošnike o umiku oziroma odpoklicu živila obvestiti na način, da jih informacija doseže. Vsebina odpoklica je opredeljena v Prilogi 1 Uredbe o izvajanju delov določenih uredb Skupnosti glede živil, higiene živil in uradnega nadzora nad živili (Ur. l. RS, št. 72/2010 in 129/20).

Več o zagotvaljanju varnosti živil in posameznih področij varnosti tukaj.

Več o aditivih, encimih in aromah ter ekstrakcijska topila dobite tukaj.

Pravne podlage

• Uredba (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2002 o določitvi splošnih načel in zahtevah živilske zakonodaje, ustanovitvi Evropske agencije za varnost hrane in postopkih, ki zadevajo varnost hrane (2002/178)
• Uredba (ES) št. 853/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o posebnih higienskih pravilih za živila živalskega izvora (2004/853)
• Uredba (EU) 2017/625 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2017 o izvajanju uradnega nadzora in drugih uradnih dejavnosti, da se zagotovi uporaba zakonodaje o živilih in krmi, pravil o zdravju in dobrobiti živali ter zdravju rastlin in fitofarmacevtskih sredstvih, ter o spremembi uredb (ES) št. 999/2001, (ES) št. 396/2005, (ES) št. 1069/2009, (ES) št. 1107/2009, (EU) št. 1151/2012, (EU) št. 652/2014, (EU) 2016/429 in (EU) 2016/2031 Evropskega parlamenta in Sveta, uredb Sveta (ES) št. 1/2005 in (ES) št. 1099/2009 ter direktiv Sveta 98/58/ES, 1999/74/ES, 2007/43/ES, 2008/119/ES in 2008/120/ES ter razveljavitvi uredb (ES) št. 854/2004 in (ES) št. 882/2004 Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv Sveta 89/608/EGS, 89/662/EGS, 90/425/EGS, 91/496/EGS, 96/23/ES, 96/93/ES in 97/78/ES ter sklepa Sveta 92/438/EGS (Uredba o uradnem nadzoru)Besedilo velja za EGP. (2017/625)
• Uredba o izvajanju delov določenih uredb Skupnosti glede živil, higiene živil in uradnega nadzora nad živili
• Zakon o zdravstveni ustreznosti živil in izdelkov ter snovi, ki prihajajo v stik z živili (ZZUZIS)
• Zakon o gostinstvu (ZGos)
• Pravilnik o registraciji in odobritvi obratov na področju živil
• Pravilnik o določitvi majhnih količin živil, pogojih za njihovo pridelavo ter o določitvi nekaterih odstopanj za obrate na področju živil živalskega izvora
• Pravilnik o zdravstvenih zahtevah za osebe, ki pri delu v proizvodnji in prometu z živili prihajajo v stik z živili
• Zakon o spremembah in dopolnitvah določenih zakonov na področju zdravja (ZdZPZ)
• Pravilnik o varnosti hitro zamrznjenih živil
• Pravilnik o uradnem nadzoru temperature zamrznjenih živil
• Uredba (EU) št. 1169/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2011 o zagotavljanju informacij o živilih potrošnikom, spremembah uredb (ES) št. 1924/2006 in (ES) št. 1925/2006 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive Komisije 87/250/EGS, Direktive Sveta 90/496/EGS, Direktive Komisije 1999/10/ES, Direktive 2000/13/ES Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv Komisije 2002/67/ES in 2008/5/ES in Uredbe Komisije (ES) št. 608/2004 Besedilo velja za EGP (2011/1169)
• Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 852/2004 z dne 29. aprila 2004 o higieni živil (2004/852)
• Uredba Komisije (ES) št. 37/2005 z dne 12. januarja 2005 o spremljanju temperature v prevoznih sredstvih, skladiščih in pri shranjevanju hitro zamrznjenih živil, namenjenih za prehrano ljudiBesedilo velja za EGP. (2005/37)
• Uredba o izvajanju uredbe (EU) o zagotavljanju informacij o živilih potrošnikom
• Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 828/2014 z dne 30. julija 2014 o zahtevah za zagotavljanje informacij potrošnikom o odsotnosti ali zmanjšani prisotnosti glutena v živilih Besedilo velja za EGP (2014/828)

Povezave

• Varna hrana
• Aditivi, encimi in arome ter ekstrakcijska topila

Nosilec živilske dejavnosti mora imeti postopke za zagotavljanje varnosti živil pri prevozu/dostavi živil opredeljene v sistemu notranjega nadzora.

Prevozna sredstva in/ali posode za prevoz živil je treba vzdrževati v čistem in neoporečnem stanju, da se živila zavarujejo pred kontaminacijo. Kadar je to potrebno, morajo biti zasnovane in izdelane tako, da omogočajo ustrezno čiščenje in/ali razkuževanje.

Kadar je to potrebno, morajo prevozna sredstva in/ali posode za prevoz živil omogočati vzdrževanje ustreznega temperaturnega okolja za živila in nadzor teh temperatur.

Splošna pravila o higieni živil za nosilce živilske dejavnosti, tudi glede prevoza živil, so določene v Uredbi (ES) št. 852/2004.

Pravne podlage

• Pravilnik o varnosti hitro zamrznjenih živil
• Pravilnik o uradnem nadzoru temperature zamrznjenih živil
• Uredba o izvajanju delov določenih uredb Skupnosti glede živil, higiene živil in uradnega nadzora nad živili
• Uredba Komisije (ES) št. 37/2005 z dne 12. januarja 2005 o spremljanju temperature v prevoznih sredstvih, skladiščih in pri shranjevanju hitro zamrznjenih živil, namenjenih za prehrano ljudiBesedilo velja za EGP. (2005/37)
• Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 852/2004 z dne 29. aprila 2004 o higieni živil (2004/852)

Stopnja izplena živil je višina izplena živil na kilogram (v nadaljevanju: kg), ki se šteje v gostinski dejavnosti za normalno in je neločljivo povezana s procesom predelave živil in priprave obrokov hrane. Mehanske in toplotne postopke obdelave industrijskih proizvodov in polproizvodov za pripravo jedi ta pravilnik ne zajema.

V gostinski dejavnosti pride do izgube blaga tudi zaradi poškodb pri pranju (rjuhe, brisače, prti, nadprti, serviete ipd), zaradi odtujitve s strani gostov (časopisi, pijača v mini barih po sobah ipd.), oziroma zaradi nepriznavanja konzumiranja s strani gostov.

Kot lom se smatra razbitje in poškodbe kozarcev, steklenic, vrčev, krožnikov ipd. Kot poškodba prav tako šteje tudi izguba jedilnega pribora: žlic, vilic, nožev in žličk. Izguba blaga pomeni izginotje specifičnega inventarja v gostinstvu, kjer ni moč ugotoviti krivca.

Odpis pijač se šteje zaradi reklamacij gostov ali zaradi ugotovljene okvare pijač (npr. zaradi močne kislosti, nezaželenega vrenja ali neprijetnega vonja).

Maksimalna količina odpadka pri obdelavi živil izkazanih v odstotkih (%) od bruto neočiščenega živila je dovoljeno po naslednjih stopnjah za posamezno živilo, pijačo ali drobni material dosegljivo tukaj http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=PRAV9351

Pravne podlage

• Pravilnik o izplenu živil, ki je neločljivo povezan s procesom predelave živil in priprave obrokov hrane
• Pravilnik o stopnjah običajnega odpisa blaga (kalo, razsip, razbitje in okvara)

Biološko razgradljivi kuhinjski odpadki in zeleni vrtni odpad

Kuhinjski odpadki nastajajo tako v gospodinjstvih kot tudi v gostinstvu. S posebnim predpisom je določeno, da se mora kuhinjske odpadke obvezno oddati ali prepustiti zbiralcu.

V primeru opravljanja gostinske dejavnosti, lahko osebo ali podjetje, ki proizvaja kuhinjske odpadke v okviru svoje gostinske dejavnosti, označimo kot povzročitelja kuhinjskih odpadkov iz gostinstva, hkrati pa lahko (ob določenih pogojih) enako osebo ali podjetje označimo tudi kot povzročitelja kuhinjskih odpadkov iz gospodinjstva.

Povzročitelj kuhinjskih odpadkov iz gostinstva, je oseba, ki upravlja kuhinjo, v kateri se v letnem povprečju pripravi dnevno 20 ali več obrokov hrane.

 Za povzročitelja odpadkov iz gostinstva se šteje tudi oseba, ki upravlja:

• kuhinjo, v kateri se pripravi v letnem povprečju manj kot 20 obrokov hrane dnevno,
• prostore, v katerih se razdeli v letnem povprečju manj kot 10 obrokov hrane dnevno, ali
• prostore, v katerih se razdeljujejo obroki hrane, ki jih dostavlja povzročitelj kuhinjskih odpadkov iz gostinstva.

Povzročitelj kuhinjskih odpadkov iz gostinstva mora ne glede na kraj razdelitve obrokov zagotoviti, da se vsi kuhinjski odpadki, ki nastanejo pri pripravi hrane, in ostanki, ki nastanejo po zaužitju obrokov na kraju njihove razdelitve, zbirajo ločeno od drugih odpadkov in pred oddajo zbiralcu začasno shranjujejo v za to namenjenem zabojniku ali posodi v skladu s predpisi, ki urejajo higieno živil.

Če kraj razdelitve obrokov ni na kraju njihove priprave, mora povzročitelj kuhinjskih odpadkov iz gostinstva predati zabojnik ali posodo osebi, ki je obroke naročila, in se z njo dogovoriti o času prevzema kuhinjskih odpadkov, pri čemer se mora prevzem izvesti najpozneje istega dne, ko se dostavijo naslednji obroki. Oseba, ki je obroke naročila, mora povzročitelju odpadkov iz gostinstva omogočiti prevzem kuhinjskih odpadkov v času, dogovorjenem za prevzem.

Povzročitelj kuhinjskih odpadkov iz gostinstva mora zagotoviti, da se zabojniki ali posode s kuhinjskimi odpadki prevažajo ločeno od obrokov, ki se dostavljajo.

Povzročitelju kuhinjskih odpadkov iz gostinstva ni treba izpolnjevati obveznosti prevzemanja kuhinjskih odpadkov, če gre za redno dostavo manj kot 10 obrokov dnevno ali za dostavo obrokov, ki se ne šteje za redno in pri kateri je število obrokov pri posamezni dostavi manjše od 50.

Povzročitelj kuhinjskih odpadkov iz gostinstva mora:

• oddajati kuhinjske odpadke zbiralcu,
• določiti odgovorno osebo, ki mora v njegovem imenu kuhinjske odpadke oddajati zbiralcu in
• voditi evidenco o nastajanju kuhinjskih odpadkov iz gostinstva.
  

Prepovedi

Kuhinjske odpadke iz gostinstva je prepovedano mešati z mešanimi komunalnimi odpadki in drugimi ločeno zbranimi frakcijami, vključno z zelenim vrtnim odpadom.

Kuhinjske odpadke je prepovedano rezati, drobiti ali mleti ter redčiti z namenom, da se z odpadno vodo odvajajo v javno kanalizacijo, greznice, nepretočne greznice greznice ali neposredno v vode.

Odpadna jedilna olja in masti

Odpadna jedilna olja in masti nastajajo tako v gospodinjstvih kot tudi v gostinstvu. S posebnim predpisom je določeno, da se mora odpadna jedilna olja in masti obvezno oddati ali prepustiti zbiralcu.

Povzročitelj odpadnih jedilnih olj in masti iz gostinstva je nosilec živilske dejavnosti, ki upravlja kuhinjo, v kateri se pripravi v letnem povprečju dnevno 20 ali več obrokov hrane.

Povzročitelj odpadnih jedilnih olj in masti iz gostinstva mora zagotoviti, da se vsa odpadna jedilna olja in maščobe, ki nastanejo pri pripravi hrane, zberejo ločeno od drugih odpadkov in se pred oddajo zbiralcu odpadnih jedilnih olj in masti začasno shranjujejo v za to namenjenih posodah ali zabojnikih v skladu s predpisi, ki urejajo higieno živil.

Povzročitelj odpadnih jedilnih olj in masti iz gostinstva mora izdelati načrt gospodarjenja z odpadnimi jedilnimi olji, v kolikor v posameznem koledarskem letu zaradi svoje dejavnosti ustvari skupaj več kot 150 ton odpadkov.

Prepovedi

Odpadna jedilna olja je prepovedano mešati z drugimi odpadki ali jih prepuščati izvajalcu javne službe skupaj z mešanimi komunalnimi odpadki.

Odpadna jedilna olja je prepovedano odvajati v javno kanalizacijo, male komunalne čistilne naprave, greznice, nepretočne greznice ali neposredno v vode in izpuščati v tla ali na tla.

Odpadna jedilna olja je prepovedano mešati z biološko razgradljivimi odpadki, ki so namenjeni aerobni razgradnji, kot je kompostiranje.

Odpadna jedilna olja, ki se prepuščajo izvajalcu javne službe v zbirnem centru ločeno zbranih frakcij komunalnih odpadkov, je prepovedano mešati z drugimi ločeno zbranimi frakcijami komunalnih odpadkov in jih je treba prepuščati v za to namenjenih posodah ali zabojnikih.

NOVO

Od 1. januarja 2024 dalje veljalo za vse vrste odpadkov, tudi nenevarne, da bo moral kopijo evidenčnega lista prevozniku priskrbeti povzročitelj odpadkov ali prevzemnik odpadkov, v kolikor ga bo povzročitelj odpadkov za to pooblastil.

Pravne podlage

• Uredba o odpadkih
• Uredba o ravnanju z odpadnimi jedilnimi olji in mastmi
• Uredba o ravnanju z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom

Poročilo ODP-nastajanje za preteklo koledarsko leto predložijo izvirni povzročitelji odpadkov do 31. marca tekočega koledarskega leta.

Preverite, ali ste dolžni predložiti poročilo o ODP-nastajanje tukaj.

Izvirni povzročitelj odpadkov je vsaka pravna ali fizična oseba, katere delovanje povzroča nastajanje odpadkov. Izvirni povzročitelji odpadkov so na primer gospodarske družbe, podjetniki, obrtniki, zadruge, zavodi, kmetijska gospodarstva, trgovci, gostinci, agencije, vrtci, šole, fakultete, državni organi, lokalne skupnosti, samozaposlene osebe, gospodinjstva (posamezniki) ..., če pri njihovem delovanju nastajajo odpadki.

Podrobneje

Vračljiva embalaža je tista, ki jo v embalažnem krogotoku večkrat uporabimo.

Vračljivo embalažo po vrsti surovine delimo na:

• stekleno,
• plastično,
• leseno,
• kovinsko in
• drugo.

Med udeležence v embalažnem krogotoku uvrščamo:

• dobavitelje (proizvajalce, uvoznike, osebe, ki prve dajo embalažo na trg Republike Slovenije) blaga v vračljivi embalaži, ki pri svojem poslovanju uporabljajo lastno, standardizirano in tipizirano vračljivo embalažo;
• uporabnike: trgovina na debelo, trgovina na drobno in velike potrošnike (nastanitveni obrati, gostinski obrati, šole, bolnišnice, industrija itn.);
• končne potrošnike.

Zaradi vsestranskega pomena embalaže je pomembno, da se vsi udeleženci v embalažnem krogotoku ravnajo v skladu z uzancami, ki zadevajo prevzemanje in vračanje vračljive embalaže.

Uporabniki embalaže morajo vračati dobaviteljem le njihovo značilno, nepoškodovano in ponovno uporabno embalažo.

Uporabniki embalažo vračajo dobaviteljem praviloma ob vsakokratni naslednji dobavi oziroma najmanj vsakih 30 dni. Organizacijo odvoza embalaže organizira dobavitelj blaga ali uporabnik, ki dobavlja blago v vračljivi embalaži.

Uporabniki ob prodaji blaga končnemu potrošniku v primeru, da ta ob nakupu blaga ne vrne prazne embalaže, zaračunajo kavcijsko vrednost vračljive embalaže z vključenim DDV.

Iz računa, ki ga uporabniki izdajo končnim potrošnikom, je razvidna plačana kavcijska vrednost embalaže. Uporabniki so dolžni od končnih potrošnikov sprejeti nepoškodovano in uporabno embalažo, pri čemer se tem povrne plačana kavcijska vrednost vračljive embalaže z vključenim DDV.

Cenik kavcijskih vrednosti vračljive embalaže mora biti izobešen na vidnem mestu v vsaki prodajalni, nastanitvenem obratu, gostinskem obratu oziroma drugem obratu, ki je namenjen potrošniku. Tako je potrošniku zagotovljena informacija o vrstah vračljive embalaže in njihovih kavcijskih vrednosti z vključenim DDV.

Cenik vsebuje vrste vračljive embalaže in njihove kavcijske vrednosti. Uvrstitev vračljive embalaže s pripadajočo kavcijsko vrednostjo v cenik predlaga dobavitelj blaga, odločitev pa sprejme Komisija za embalažo, ki deluje pri Trgovinski zbornici Slovenije.

Vračljiva embalaža, ki ni uvrščena v cenik tovrstne embalaže, se ne šteje za vračljivo embalažo po teh uzancah in je predmet medsebojnih pogodb med dobavitelji in uporabniki.

Pravne podlage

• Uzance pri vračanju in prevzemanju vračljive embalaže