Določene vsebine se še dopolnjujejo. Hvala za razumevanje.

Osmico lahko opravlja kmetija, ki ima registrirano dopolnilno dejavnost.

V osmici lahko prodajajo in strežejo jedi in pijačo največ dvakrat na leto do deset dni.

Določeni so tudi minimalni tehnični pogoji, minimalni obseg storitev za opravljanje turistične dejavnosti na kmetiji osmica, sanitarno-zdravstveni pogoji za prostore, opremo, naprave in osebe, ter veterinarsko sanitarni pogoji za proizvodnjo živil živalskega izvora.

Kmetija, ki se usmerja v turistično dejavnost mora biti urejena, zagotavljati mora dovolj surovin za ponudbo domače hrane in pijače in imeti dovolj delovne sile.

Gostom lahko nudi le jedi iz domačega okolja in doma pridelane in predelane pijače (kmetija odprtih vrat, vinotoč in osmice). Z dovoljenjem pristojnega organa občine lahko kmetija razširi svojo ponudbo na druge domače jedi in kupljeno pijačo.

Kmetija, ki prodaja tobak, tobačne in povezane izdelke mora pridobiti tudi dovoljenje za prodajo tovrstnih izdelkov. Elektronska vloga je na voljo na portalu SPOT.

Velja za naslednje dejavnosti po SKD:

Pogoji

  • Dovoljenje za opravljanje dopolnilne dejavnosti se potrebuje le v primeru, če se dejavnost opravlja kot dopolnilna dejavnost na kmetiji in ne kot samostojni podjetnik posameznik ali gospodarska družba.

    Vrste dejavnosti, ki se lahko opravljajo kot dopolnilne dejavnosti na kmetiji, so:

    • predelava primarnih kmetijskih pridelkov, gozdnih sadežev in zelišč
      • proizvodnja moke in drugih mlevskih izdelkov
      • peka kruha in potic ter peciva in slaščic
      • proizvodnja testenin
      • peka sadnega kruha (kruha z dodaki sadja ipd.), trajnega peciva, kolačev z dodatki
      • kandiranje sadežev in drugih delov rastlin
      • proizvodnja rastlinskega olja in predelava semen oljnih rastlin
      • predelava in konzerviranje krompirja
      • proizvodnja sadnih in zelenjavnih sokov
      • predelava in konzerviranje sadja in zelenjave
      • proizvodnja vlaknin iz poljščin
      • proizvodnja kisa
      • zakol živali in predelava mesa
      • predelava mleka
      • proizvodnja sladoleda
      • predelava medu, cvetnega prahu, matičnega mlečka, propolisa in voska
      • predelava zelišč
      • proizvodnja eteričnih olj
      • predelava gozdnih sadežev
      • proizvodnja žganih pijač
      • proizvodnja piva, medenega piva
      • proizvodnja drugih fermentiranih pijač in sadnih vin
      • pečenje kostanja, koruze, semen, oreškov in prodaja tega na stojnicah
      • predelava volne
      • proizvodnja krmil
      • konzerviranje in vlaganje jajc
    • predelava gozdnih lesnih sortimentov

      • izdelava lesnih briketov in pelet
      • izdelava lesene embalaže
      • izdelava žaganega, skobljanega in impregniranega lesa
      • izdelava enostavnih izdelkov iz lesa
      • izdelava drv ali lesnih sekancev iz kupljenih gozdnih lesnih sortimentov in izdelava lesnih sekancev v predelovalnem obratu ali za proizvodnjo energije iz kupljenih gozdnih lesnih sortimentov
    • prodaja
      • prodaja kmetijskih pridelkov in izdelkov s kmetij
      • prodaja na kmetiji in prodaja od vrat do vrat
      • prodaja na lokalnem trgu
      • prodaja na drobno po pošti preko interneta
      • prodaja trgovcem na drobno, institucijam in gostinskim obratom
    • vzreja in predelava vodnih organizmov
      • vzreja vodnih organizmov
      • predelava vodnih organizmov
    • turizem na kmetiji:
    • turizem na kmetiji, ki je gostinska dejavnost,
      • turistična kmetija z nastanitvijo
      • izletniška kmetija
      • vinotoč
      • osmica
    • turizem na kmetiji, ki ni gostinska dejavnost,
      • prevoz potnikov z vprežnimi vozili in traktorji
      • ježa živali
      • oddajanje površin za piknike
      • muzeji in tematske zbirke
      • tematski parki
      • apiturizem
      • športni ribolov na vodnih površinah na kmetiji

    • dejavnost povezana s tradicionalnimi znanji na kmetiji, storitvami oziroma izdelki 
      • lončarstvo
      • izdelava in oblikovanje keramike
      • pletarstvo
      • tkalstvo
      • izdelovanje krpank
      • ročno pletenje in kvačkanje
      • izdelovanje kvačkanih vezenin
      • domača suhorobarska galanterija in nadaljevanje stare suhorobarske dediščine
      • medičarstvo in lectarstvo, dražgoški kruhki, medenjaki, pecivo in slaščice
      • svečarstvo
      • sedlarstvo
      • coklarstvo
      • umetnostno kovaštvo
      • domače tesarstvo
      • domače mizarstvo
      • rezbarstvo
      • izdelovanje intarzij
      • čebričarstvo, sodarstvo
      • kolarstvo 
      • izdelovanje klekljanih čipk
      • izdelovanje vezenin
      • piparstvo
      • slamnikarstvo
      • izdelovanje narodnih noš
      • izdelovanje umetnega cvetja
      • apnenčarstvo
      • umetnostno kamnoseštvo
      • vrvarstvo
      • izdelovanje bičev
      • izdelovanje maskot
      • izdelovanje replik slovenske kulturne dediščine
      • oglarstvo
      • ročno poslikavanje najrazličnejših predmetov – replike skrinj, panjskih končnic, slik na steklu in drugih izdelkov naše dediščine
      • dekorativno oblikovanje iz naravnih in umetnih materialov 
      • ročno izdelane igrače in lutke
      • polstenje
      • izdelava skodel, skrilj
      • krovstvo s slamo, skodlami in skriljem 
      • izdelki iz čebeljega voska
      • podkovno kovaštvo
      • izdelava slame za krovstvo
      • aranžiranje, izdelava in prodaja vencev, šopkov in drugih aranžmajev iz na kmetiji vzgojenega cvetja ter travniških in gozdnih rastlin
      • peka kruha in potic na tradicionalni način
      • proizvodnja testenin na tradicionalni način
      • peka peciva in slaščic na tradicionalni način
      • izdelki iz suhega cvetja in dišavnic
      • predelava zelišč in dišavnic na tradicionalni način
      • izdelava mila na tradicionalni način
      • predelava volne na tradicionalni način
      • nega telesa in sproščanje s panjskim zrakom
      • nabiranje smole
    • predelava rastlinskih odpadkov ter proizvodnja in prodaja energije iz obnovljivih virov,
      • zbiranje in kompostiranje odpadnih organskih snovi
      • proizvodnja in prodaja energije iz lesne biomase
      • proizvodnja in prodaja energije iz gnoja, gnojevke in gnojnice ter rastlinskega substrata
      • proizvodnja in prodaja energije iz sončnega vira
      • proizvodnja in prodaja energije iz vodnega vira
      • proizvodnja in prodaja energije iz vetrnega vira

    • storitve s kmetijsko in gozdarsko mehanizacijo, opremo ter ročna dela
      • storitev delo s traktorjem in drugo strojno opremo
      • storitev vzdrževanje cest in pluženje snega
      • storitev vzdrževanje zelenic
      • storitev sečnja
      • storitev spravilo lesa iz gozda
      • storitev izdelava drv in lesnih sekancev iz gozdnih lesnih sortimentov za proizvodnjo energije
      • storitev izdelava lesnih briketov in pelet
      • storitev gojenje in varstvo gozdov
      • storitev žaganje in skobljanje lesa
      • storitev prevoz mleka, živali
      • storitev točenje medu, polnjenje in pakiranje čebeljih pridelkov in izdelkov ter izdelava satnic
      • storitev zakol živali
      • storitev predelava mesa
      • storitev predelava mleka
      • storitev stiskanje kmetijskih pridelkov za olje 
      • proizvodnja sadnih in zelenjavnih sokov
      • storitev mletje žit
      • storitev predelava in konzerviranje sadja in zelenjave
      • storitev pakiranje pridelkov in izdelkov
      • storitev opravljanje posebnih ročnih kmetijskih del in oskrbe živali
      • storitev nadomeščanje na kmetijah
    • svetovanje in usposabljanje v zvezi s kmetijsko, gozdarsko in dopolnilo dejavnostjo
      • svetovanje o kmetovanju
      • organiziranje delavnic ali tečajev
      • usposabljanje na kmetiji
      • prikaz del iz kmetijske, gozdarske in dopolnilne dejavnosti 
      • svetovanje in prikazi iz kmečkih gospodinjskih opravil 
      • svetovanje uporabnikom čebeljih pridelkov in uporabnikom eteričnih olj
    • socialno-varstvo
      • celodnevno bivanje odraslih in starejših oseb, ki niso odvisne od tuje pomoči pri opravljanju osnovnih dnevnih opravil
      • dnevne oblike bivanja odraslih in starejših oseb, ki niso odvisne od tuje pomoči pri opravljanju osnovnih dnevnih opravil

    Za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji je treba pridobiti dovoljenje, ki ga na zahtevo vlagatelja izda upravna enota, če so za to izpolnjeni predpisani pogoji.

    Podrobneje

  • Objekt, v katerem se namerava opravljati gostinska dejavnost, mora pridobiti uporabno dovoljenje.

    Uporabno dovoljenje se pridobi tako, da se osebno odda vloga na Upravni enoti ali Ministrstvu za infrastrukturo in prostor.

    Pri rekonstrukciji objektov, ki so zavarovani v skladu s predpisi o kulturnih dediščini, se lahko minimalni tehnični pogoji za opravljanje gostinske dejavnosti razlikujejo od predpisanih.

    Soglasje za odstopanje se lahko pridobi v postopku izdaje dovoljenja za gradnjo ali rekonstrukcijo v skladu s predpisi o urejanju prostora in graditvi objektov, pod pogojem, da odstopanje ni takšno, da bi bilo zaradi tega ogroženo zdravje in življenje ljudi.

    Dokazila

    Uporabno dovoljenje: fotokopija

    Pravne podlage

    Skrbnik zakonodaje

    Ministrstvo za infrastrukturo

    Langusova ulica 4
    1535 Ljubljana

    Pristojni organ

    Upravna enota

  • Zunanja ureditev, prostori in oprema morajo biti prilagojeni krajevnim arhitekturnim značilnostim in avtentični okolju.

    Prostori, v katerih se strežejo jedi in pijače, morajo zagotavljati domačnost (kmečka kuhinja, kmečke izbe ipd.) in v njih ne sme biti značilne gostilniške opreme (točilni pulti ipd.).

    Prostor za pripravo hrane (kmečka kuhinja) mora biti ločen od prostora, v katerem se strežejo jedi in pijače.

    V kmečki kuhinji je treba ločiti delovna območja za čista opravila od delovnih območij za nečista opravila. V območju za nečista opravila se lahko uporabljajo isti prostori in oprema za vsa opravila pod pogojem, da se ne izvajajo hkrati in da se predhodno oprema očisti in po potrebi razkuži.

    Osmica mora imeti:

    • površine za pripravo jedi (če jih nudi),
    • naprave za gretje oziroma hlajenje za jedi in pijače (glede na obseg ponudbe),
    • prostor za strežbo jedi in pijač (če je organizirana strežba oziroma samopostrežba jedi in pijač),
    • umivalnik, ki mora imeti lastno napravo s tekočo vodo, če objekt ni priključen na vodovodno omrežje (razen pečenje kostanja, koruze ipd.),
    • posodo za odpadke,
    • stranišče za goste ali zagotovljeno souporabo stranišča v neposredni bližini, ki je dostopno brez posebnih ovir (če se jedi in pijača konzumirajo pri mizah).

    Če se jedi in pijača ne strežejo v posodi za enkratno uporabo, mora biti urejeno pomivanje posode.

    Osmica lahko nudi le:

    • lastno pijačo,
    • ustekleničeno vodo ali mineralno vodo,
    • hladne prigrizke, domači kruh in domače pecivo,
    • eno krajevno značilno jed.

    V osmici se lahko prodajajo in strežejo jedi in pijača največ dvakrat na leto do 10 dni.

    Pravne podlage

  • Gostinski obrat mora imeti vidno označeno podjetje in sedež gostinca ter vrsto in ime obrata, nastanitveni obratpa tudi označbo kategorije, v katero je uvrščen.

    Vsi napisi morajo biti v slovenskem jeziku. Poleg slovenskega jezika se lahko uporabljajo tudi ustrezni mednarodni znaki ali napisi v drugih jezikih.

    Vhod v gostinski obrat in napis morata biti v času nočnega obratovanja osvetljena.

    Pravne podlage

    Skrbnik zakonodaje

    Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo

    Kotnikova 5
    1000 Ljubljana

  • Gostinec določi obratovalni čas gostinskega obrata samostojno v skladu s svojimi poslovnimi interesi in z upoštevanjem spodnjih določb. Če v okvirju gostinskega obrata obratuje več enot, ki samostojno opravljajo gostinsko dejavnost (npr. hotelska restavracija), gostinec prijavi obratovalni čas tudi za vsako tako enoto.

    Gostinec oziroma kmet določi redni obratovalni obratovalni čas glede na vrsto gostinskega obrata (kmetije):

    • gostinski obrati, ki nudijo gostom nastanitev, in sestavne enote teh obratov (npr. hotelske restavracije) ter kmetije z nastanitvijo med 0. in 24. uro;
    • restavracije, gostilne, kavarne in izletniške kmetije med 6. in 2. uro naslednjega dne;
    • slaščičarne, okrepčevalnice, bari, vinotoči in osmice med 6. in 24. uro;
    • obrati za pripravo in dostavo jedi med 0. in 24. uro oziroma glede na naročila;
    • gostinski obrati v sklopu igralnic in igralnih salonov med 0. in 24. uro oziroma v času njihovega obratovanja.

    Gostinski obrati, ki gostom nudijo le jedi in pijačo, in so v stavbah s stanovanji ali v objektih na območju stanovanj ter izletniške kmetije na teh območjih smejo obratovati le med 6. in 22. uro. To velja tudi za tiste enote nastanitvenih gostinskih obratov, ki svojo dejavnost opravljajo zunaj zaprtih prostorov (gostinski vrtovi, hotelske terase ipd.).

    Če gostinski obrat oziroma kmetija opravlja gostinsko dejavnost izven obratovalnega časa, se šteje, da obratuje v podaljšanem obratovalnem času. Gostinec oziroma kmet lahko obratuje v podaljšanem obratovalnem času, če za to pridobi pisno soglasje gostinsko pristojnega organa občine.

    Gostinec mora razpored obratovalnega časa za svoj gostinski obrat prijaviti za gostinstvo pristojnem organu občine 15 dni pred:

    • začetkom novega koledarskega leta na naslednje koledarsko leto (če pride do sprememb osnovnih podatkov o gostinskem obratu oziroma kmetiji),
    • začetkom obratovanja,
    • spremembo obratovalnega časa.

    Obratovalni čas prijavi na obrazcu za prijavo obratovalnega časa gostinskega obrata (kmetije), ki ga ima posamezna občina. Za gostinstvo pristojni organ občine vlogo potrdi, nato pa potrjen obrazec najkasneje v 15 dneh vrne gostincu ali kmetu, eno kopijo zadrži za svojo evidenco, drugo pa posreduje območni enoti pristojnega tržnega inšpektorskega organa.

    Razpored obratovalnega časa mora biti objavljen na vidnem mestu ob vhodu v gostinski obrat. Na enak način mora biti objavljeno obvestilo o začasnem zaprtju gostinskega obrata (ob načrtovanem zaprtju najmanj sedem dni pred tem). Potrjen razpored obratovalnega časa mora gostinec hraniti v gostinskem obratu, tako da je dostopen inšpekcijskemu organu.

    Dokazila

    S strani za gostinstvo pristojnega organa občine potrjen razpored obratovalnega časa, ki ga mora gostinec hraniti v gostinskem obratu, tako da je dostopen inšpekcijskemu organu.

    Pravne podlage

    Skrbnik zakonodaje

    Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo

    Kotnikova 5
    1000 Ljubljana

  • Cene gostinskih storitev morajo biti čitljivo izpisane v obliki cenika na vidnem mestu oziroma navedene na jedilnem listu in ceniku pijač, ki morata biti gostom na razpolago v vseh prostorih in na prostem, kjer se nudijo gostinske storitve.

    V ceniku pijač morajo biti označene vrsta, količina in cena pijače (z izjemo napitkov, kjer se količina meri s porcijo), na jedilnem listu vrsta in cena jedi, pri nesestavljenih jedeh pa tudi količina.

    Dokazila

    Cenik oziroma jedilni list in cenik pijač.

    Pravne podlage

    Skrbnik zakonodaje

    Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo

    Kotnikova 5
    1000 Ljubljana

    Pristojni organ

    Občina

  • Živila, ki vsebujejo alkohol, morajo imeti na embalaži označeno vsebnost alkohola in opozorilo, da živilo ni primerno za otroke. 

    Prodaja in ponudba alkoholnih pijač in pijač, ki so jim dodane alkoholne pijače, je prepovedana:

    • osebam, mlajšim od 18 let;
    • osebam, za katere je mogoče upravičeno domnevati, da jih bodo posredovale osebam, mlajšim od 18 let;
    • osebam, ki kažejo očitne znake opitosti od alkohola;
    • osebam, za katere je mogoče upravičeno domnevati, da jih bodo posredovale osebam, ki kažejo očitne znake opitosti od alkohola;
    • iz avtomatskih samopostrežnih naprav.

    Prodajalec oziroma ponudnik sme od vsake osebe, za katero domneva, da je mlajša od 18 let, zahtevati, da izkaže svojo starost z osebno izkaznico ali drugo javno listino. Če oseba to odkloni, ji ne sme prodati oziroma ponuditi alkoholnih pijač.

    Prodaja alkoholnih pijač je prepovedana med 21. uro in 7. uro, razen v gostinskih obratih, kjer je dovoljena prodaja alkoholnih pijač do konca njihovega obratovalnega časa. V gostinskih obratih je prepovedana prodaja žganih pijač od začetka delovnega obratovalnega časa do 10. ure dopoldne. Prepoved prodaje vključuje tudi dodajanje žganih pijač brezalkoholnim pijačam in drugim napitkom.

    Prepoved prodaje alkoholnih pijač in časovna omejitev prodaje alkoholnih pijač morata biti objavljeni na vidnem mestu v vseh prostorih, kjer se prodajajo alkoholne pijače.

    Prodaja oziroma ponudba alkoholnih pijač je prepovedana:

    • v stavbah in na pripadajočih funkcionalnih zemljiščih, kjer se opravljajo dejavnost vzgoje, izobraževanja in zdravstvena dejavnost;
    • v športnih objektih, v katerih poteka športna prireditev, eno uro pred začetkom in med športno prireditvijo in
    • med delovnim časom na delovnem mestu.

    Prodajalci alkoholnih pijač morajo imeti v prodaji vsaj dve različni vrsti brezalkoholnih pijač, ki sta cenovno enaki ali cenejši od najcenejše alkoholne pijače.

    Pravne podlage

    Skrbnik zakonodaje

    Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti

    Štukljeva cesta 44
    1000 Ljubljana

  • Nosilec dejavnosti poda vlogo za izdajo dovoljenja za točenje neoriginalno polnjenega vina v gostinskem obratu na upravno enoto, v kateri ima gostinski obrat sedež.

    Upravna enota vlogo posreduje lokalnemu vinarskemu inšpektorju in po prejemu zapisnika vinarskega inšpektorja, da gostinski obrat izpolnjuje pogoje glede prostorov, opreme in usposobljenosti, izda dovoljenje.

    V gostinskem obratu se lahko kot neoriginalno toči samo deželno vino s tistega območja, kjer leži gostinski obrat. V gostinskih obratih, ki ležijo izven vinorodne dežele, je točenje neoriginalno polnjenega vina prepovedano.

    Vino se lahko daje v promet končnemu potrošniku le originalno polnjeno. Originalno polnjeno vino je tisto, ki je polnjeno v predpisano embalažo in označeno na predpisan način.

    Originalno polnjeno vino je lahko v ponudbi potrošniku, glede na posamezno kategorijo, v naslednjih posodah:

    • deželno vino s priznano geografsko oznako, pridelano v Republiki Sloveniji (v nadaljnjem besedilu: deželno vino PGO), se kot originalno polnjeno nudi potrošniku:
      • v steklenih posodah in drugih posodah, ustreznih za hrambo živil, nazivne prostornine do vključno 10 litrov;
      • v posodah iz nerjavečega jekla (inox posodah), ki omogočajo točenje vina pod tlakom preko točilne naprave, nazivne prostornine od vključno 10 litrov do vključno 60 litrov;
    • kakovostno vino z zaščitenim geografskim poreklom, pridelano v Republiki Sloveniji (v nadaljnjem besedilu: kakovostno vino ZGP), se kot originalno polnjeno nudi potrošniku:
      • v steklenih posodah nazivne prostornine do vključno 10 litrov;
      • v posodah iz nerjavečega jekla (inox posodah), ki omogočajo točenje vina pod tlakom preko točilne naprave, nazivne prostornine od vključno 10 litrov do vključno 60 litrov;
    • vrhunsko vino z zaščitenim geografskim poreklom, pridelano v Republiki Sloveniji (v nadaljnjem besedilu: vrhunsko vino ZGP), se kot originalno polnjeno nudi potrošniku:
      • v steklenih posodah nazivne prostornine do vključno 10 litrov.

    Vino, ki NI originalno polnjeno lahko dajejo v promet končnemu potrošniku:

    • pridelovalci, če so registrirani kot pridelovalci grozdja in vina in če ponujajo deželno vino PGO iz lastne pridelave grozdja in vina v svojem proizvodnem obratu, vpisanem v register;
    • za to dejavnost so registrirani gostinski obrati, ki izpolnjujejo predpisane pogoje glede prostorov, opreme in usposobljenosti, če na pridelovalnem območju ponujajo deželno vino PGO s tega območja.

    Deželni mošt PGO lahko dajejo v promet končnemu potrošniku pridelovalci in gostinski obrati do 15. novembra tekočega leta proizvodnje.

    Vino PGO je deželno vino s priznano geografsko oznako in je tradicionalni izraz v razredu namiznih vin. Tradicionalnemu izrazu deželno vino PGO se lahko priključi dodatni tradicionalni izraz mlado vino.

    Podrobneje

  • Samostojni podjetnik posameznik oziroma pravna oseba, ki prodaja tobak, tobačne in povezane izdelke mora pridobiti dovoljenje za prodajo tovrstnih izdelkov za vsak poslovni prostor, v katerem se stalno, občasno ali začasno izdajajo računi za dobave tobaka, tobačnih izdelkov in povezanih izdelkov. Vlogo se lahko odda le elektronsko prek portala SPOT.

    Definicije posameznih izdelkov

    Definicije posameznih izdelkov za katere je potrebno dovoljenje za prodajo, so navedene v 3. členu Zakona o omejevanju uporabe tobačnih in povezanih izdelkov (UL RS, št. 9/17 in 29/17):

    1. Tobak so tobačni listi in drugi naravno predelani ali nepredelani deli rastline tobaka, vključno z ekspandiranim in rekonstituiranim tobakom:

    • Tobak za pipo je tobak, pri uporabi katerega poteka postopek zgorevanja in je namenjen izključno uporabi v pipi.
    • Tobak za zvijanje je rezani tobak, ki je dodatno opredeljen v tretjem odstavku 84. člena Zakona o trošarinah.

    2. Tobačni izdelki so izdelki, ki se lahko uporabijo in so izdelani, čeprav samo delno, iz tobaka, ki je gensko spremenjen ali ne:

    • Tobak za njuhanje je brezdimni tobačni izdelek, ki se vnaša skozi nos.
    • Tobak za vodno pipo je tobačni izdelek, ki ga je mogoče uporabljati z vodno pipo. Za namene tega zakona se šteje, da je tobak za vodno pipo tobačni izdelek za kajenje. Če je izdelek mogoče uporabljati za kajenje z vodno pipo in kot tobak za zvijanje, se šteje za tobak za zvijanje.
    • Tobak za žvečenje je brezdimni tobačni izdelek, ki je namenjen izključno žvečenju. Brezdimni tobačni izdelek je tobačni izdelek, ki ne vključuje postopka zgorevanja, vključno s tobakom za žvečenje, tobakom za njuhanje in tobakom za oralno uporabo.

    3. Povezani izdelki so elektronske cigarete in elektronske cigarete brez nikotina, zeliščni izdelki za kajenje in novi tobačni izdelki:

    • Zeliščni izdelek za kajenje je izdelek na osnovi rastlin, zelišč ali sadja, ki ne vsebuje tobaka, pri uporabi katerega poteka postopek zgorevanja.
    • Elektronska cigareta je izdelek, ki se lahko uporablja za dovajanje nikotina skozi ustnik, ali kateri koli sestavni del tega izdelka, vključno s polnilom, rezervoarjem in napravo brez polnila ali rezervoarja. Elektronske cigarete so lahko take, da se po uporabi zavržejo, se ponovno napolnijo z uporabo posodice za ponovno polnjenje in rezervoarja, ali pa se napolnijo s polnili za enkratno uporabo.  Posodica za ponovno polnjenje je embalaža, ki vsebuje tekočino z nikotinom, ki se lahko uporablja za ponovno polnjenje elektronskih cigaret.
    • Novi tobačni izdelek je tobačni izdelek, ki ne spada v nobeno od naslednjih kategorij:
      • cigarete, tobak za zvijanje, tobak za pipo, tobak za vodno pipo, cigare, cigarilosi, tobak za žvečenje, tobak za njuhanje ali tobak za oralno uporabo in
      • je bil dan na trg po 19. maju 2014.

    Podrobneje

  • Področje varnosti in zdravja pri delu opredeljujejo načela, pravila in aktivnosti, ki morajo posamezniku (delavcu) omogočiti uspešno opravljanje poklicnega dela s polnim delovnim učinkom in brez škode za njegovo zdravje od prvega delovnega dne pa do konca delovne dobe.

    Pojem varnosti in zdravja pri delu že po svoji vsebini in namenu obsega pravice in obveznosti delodajalcev in delavcev, da v skladu z zakonom in drugimi predpisi ter ob določanju in upoštevanju varnostnih ukrepov, s katerimi se obvladujejo oziroma preprečujejo nevarnosti in škodljivosti pri delu, zagotavljajo takšno raven varnosti in zdravja pri delu, ki glede na naravo dela zagotavlja delavcu največjo možno mero zdravstvene in psihofizične varnosti.

    Hkrati s tem je delodajalec dolžan prilagajati svoje ukrepe za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu spremenjenim okoliščinam, stalno izboljševati obstoječe stanje oziroma stopnjo varnosti in zdravja pri delu. Več ...

    Dokazila

    Primer izjave o varnosti z ocenjevanjem tveganja

    Pravne podlage

  • Zahteve glede varnosti živil

    Varno živilo je tisto, ki ob predvideni uporabi ne predstavlja nevarnosti za potrošnikovo zdravje (npr. surovo meso se mora pred uživanjem termično obdelati). Živila, ki niso varna, ne smejo biti v prometu.

    Živilo ni varno, če je škodljivo za zdravje ali neustrezno za prehrano ljudi.

    Varno živilo je:

    • pravilno označeno,
    • zagotavlja sledljivost,
    • pridelano, predelano, dano v promet v skladu z načeli higiene živil,
    • predstavljeno na način, ki ne zavaja potrošnikov.

    Živilo je varno, če ne vsebuje:

    • bioloških dejavnikov tveganja (patogene bakterije, paraziti, virusi), 
    • kemičnih dejavnikov tveganja (ostankov pesticidov, težkih kovin, zdravil, detergentov, nedovoljenih aditivov in drugih strupenih snovi in 
    • fizikalnih dejavnikov tveganja (kot so mehanični - trdni delci, kot so: kamenčki, kosti, les, zemlja, steklo, plastika ipd.).

    Pri odločanju, ali je neko živilo varno ali ni, se upoštevajo:

    • vse faze pridelave, predelave in distribucije,
    • običajni pogoji uporabe živila s strani potrošnika,
    • informacije, ki jih je potrošnik prejel, vključno z navedbami na oznaki ali druge informacije, ki so običajno na voljo potrošniku o preprečevanju posebnih nezaželenih vplivov nekega živila ali skupine živil na zdravje.

    Pri odločanju, ali je živilo škodljivo za zdravje, se upoštevajo:

    • verjetni takojšnji in/ali kratkoročni in/ali dolgoročni učinki živila na zdravje osebe, ki živilo uživa, pa tudi na poznejše rodove,
    • verjetni kumulativni toksični učinki,
    • posebna zdravstvena preobčutljivost skupin potrošnikov, kadar je živilo namenjeno tej skupini.

    Zagotavljanje varnosti živil

    Za varnost oziroma zdravstveno ustreznost živil je bistven celosten pristop, ki upošteva dejstvo, da je oskrba z živili vezana na živilsko verigo, ki sega od njive do mize. Pomembno je, da je vsak člen v verigi definiran, nadzorovan in obvladovan. Hrana je in bo varna le, če vsakdo, vključen v to živilsko verigo, razume in izpolnjuje svoje odgovornosti.

    Za varnost živil so odgovorni:

    • nosilci živilskih dejavnosti, ki so neposredno vključeni v živilsko verigo in so dolžni vzpostaviti sistem, s katerim stalno zagotavljajo varnost živil znotraj svoje dejavnosti,
    • država, ki je dolžna zagotoviti predpise in sistem uradnega inšpekcijskega nadzora,
    • potrošnik, ki glede na končne postopke pri pripravi živil v domači kuhinji predstavlja zadnji člen v živilski verigi.

    Ključne obveznosti nosilcev živilske in krmne dejavnosti:

    • Varnost: Nosilci dejavnosti ne smejo dati v promet nevarne hrane ali krme.
    • Odgovornost: Nosilci dejavnosti so odgovorni za varnost hrane in krme, ki ju pridelajo, prevažajo, skladiščijo ali prodajajo.
    • Sledljivost: Nosilci dejavnosti morajo biti sposobni hitro identificirati vsakega dobavitelja ali prejemnika.
    • Preglednost: Nosilci dejavnosti morajo takoj obvestiti pristojne organe, kadar obstaja razlog za sum, da njihova hrana ali krma ni varna.
    • Nujni ukrepi: Nosilci dejavnosti morajo takoj umakniti hrano ali krmo iz prometa, kadar obstaja razlog za sum, da njihova hrana ali krma ni varna.
    • Preprečevanje: Nosilci dejavnosti morajo ugotoviti in redno preverjati kritične točke v njihovih postopkih ter zagotavljati nadzor teh točk.
    • Sodelovanje: Nosilci dejavnosti morajo sodelovati s pristojnimi organi v postopkih za zmanjšanje tveganj.

    Dolžnosti nosilca živilske dejavnosti

    Nosilec živilske dejavnosti ima torej glavno odgovornost za proizvodnjo varnih in kakovostnih živil. Dolžan je vzpostaviti sistem notranjega nadzora, s katerim stalno zagotavlja varnost živil znotraj svoje dejavnosti. Notranji nadzor mora biti skladno s predpisi vzpostavljen na osnovah HACCP sistema. Nosilec dejavnosti lahko uporabi Smernice dobre higienske prakse in uporabe načel HACCP v gostinstvu, ki sta jih pripravili Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije in Turistično gostinska zbornica Slovenije.

    Nosilec živilske dejavnosti mora obrat registrirati pri Zdravstvenem inšpektoratu Republike Slovenije ZIRS, če opravlja:

    • katero koli aktivnost v povezavi s prehranskimi dopolnili ali živili za posebne prehranske namene,
    • gostinsko dejavnost,
    • dejavnost v obratih za prehrano na delu,
    • dejavnost v institucionalnih obratih prehrane.

    Nosilec dejavnosti registracijo opravi:

    • elektronsko z izpolnitvijo elektronskega obrazca, ki je objavljen na spletnem naslovu ZIRS,
    • pisno na obrazcu, ki ga izpolni in pošlje na območno enoto ZIRS, na območju katere je obrat, s pripisom "Registracija".

    Nosilec dejavnosti je dolžan registrirati obrat 15 dni pred pričetkom obratovanja.

    Na podlagi popolne vloge ZIRS vpiše obrat v seznam registriranih obratov. Nosilec dejavnosti je dolžan sporoči vse spremembe podatkov ZIRS najmanj 15 dni po vsakršni spremembi podatkov.

    Umik in odpoklic živil

    Nosilci živilske dejavnosti morajo ZIRS obveščati o umiku in odpoklicu živil. Obvestilo se opravi z Obrazcem za obveščanje ZIRS.

    ZIRS se obvešča po telefonu, telefaksu ali na elektronski naslov rasff.zirs@gov.si.

    Nosilec dejavnosti mora ustrezno obvestiti potrošnike o umiku in odpoklicu živil. Obvestilo mora biti jasno, nedvoumno in objavljeno tako, da bodo informacije dejansko dosegle mogoče potrošnike živila, ki je varno. Podatki v obvestilu morajo vključevati najmanj vrsto in trgovsko ime živila, ime proizvajalca ali uvoznika, opis in vrsto pakiranja, podatke o datumu proizvodnje - roku uporabe, seriji - LOT, o delu embalaže, na katerem so ti podatki objavljeni. Navedeni morajo biti razlogi za zdravstveno neustreznost živila, navodila za ukrepanje potrošnikov ter naslov podjetja in osebe za stike v podjetju, na katero se potrošniki lahko v tej zadevi obračajo. V tiskanih občilih je priporočljivo k obvestilu dodati sliko in v televizijskih objavah sliko ali film.

    Pravne podlage

Čezmejno/občasno opravljanje dejavnosti

Dejavnost lahko v Sloveniji opravljate čezmejno ali občasno. Pred prvim opravljanjem vam ni potrebno pridobiti dovoljenja.
Zadnja sprememba:
21. 1. 2021