Za opravljanje dejavnosti se morate predhodno registrirati in izbrati ustrezno statusno obliko.

Poslovni subjekt mora v okviru svojega poslovanja sprejeti odločitev ali postati davčni zavezanec. Če se podjetje odloči, da bo postalo zavezanec za DDV, je potrebno davčnemu organu predložiti zahtevek za izdajo identifikacijske številke za DDV. Ko je zavezanec identificiran za namene DDV, je treba davčnemu uradu predložiti obračun davka za vsako davčno obdobje posebej. Davčno obdobje je koledarski mesec ali koledarsko trimesečje.

Kdaj postati davčni zavezanec?

Splošno o davkih

Pravne podlage

• Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2)
• Zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV-1)
• Zakon o dohodnini (ZDoh-2)

Zakon o gospodarskih družbah določa, da morajo vsi – družbe in podjetniki – voditi poslovne knjige ter jih enkrat letno zaključiti v skladu z zakonom in Slovenskimi računovodskimi standardi (2016) ali mednarodnimi standardi računovodskega poročanja.

Več o vodenju poslovnih knjig

Pravne podlage

• Zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV-1)
• Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1)
• Slovenski računovodski standardi
• Zakon o davčnem potrjevanju računov (ZDavPR)

Področje delovne zakonodaje regulira Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1). Poleg pogodbe o zaposlitvi, slovenska zakonodaja opredeljuje tudi več posebnih oblik opravljanja dela. Pri sklenitvi delovnega razmerja je potrebno upoštevati predpisan postopek zaposlitve. 

Delodajalec mora na delovnem mestu dosledno upoštevati:

• ureditev obveznih socialnih zavarovanj in refundacije nadomestila plač,
• varnost in zdravje pri delu,
• v primeru nezgod ali poškodb pri delu je potrebno ustrezno prijaviti nezgodo in poškodbe pri delu.

V kolikor delodajalec zaposluje tujca, državljana tretjih držav, je potrebno zanj pridobiti enotno dovoljenje za prebivanje in delo.

Pravne podlage

• Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1)
• Zakon o prispevkih za socialno varnost (ZPSV)
• Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2)
• Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ)
• Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (ZSDP-1)
• Zakon o urejanju trga dela (ZUTD)
• Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1)
• Zakon o tujcih (ZTuj-2)
• Zakon o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev (ZZSDT)

Poslovni subjekti morajo v okviru delovanja odgovorno poslovati. Pri tem morajo dosledno upoštevati načela:

• intelektualne lastnine;
• avtorske in sorodnih pravic;
• požarne varnosti;
• varstva osebnih podatkov;
• javne rabe slovenskega jezika.

Označevalec živali je posameznik, ki ima pristojnosti za označevanje živali. Pticam, ki se označijo z zaprtimi obročki z matično številko društva in oznako gojitelja, lahko trajno namesti oznako tudi gojitelj.

Označevalec živali mora biti vpisan v evidenco označevalcev živali.

Podrobneje

Ko označevalec označi žival, mora izdati potrdilo o označitvi.

Potrdilo se izda v treh izvodih in je sestavljeno iz originala in dveh kopij. Označevalec, ki je opravil označevanje, je dolžan v celoti izpolniti potrdilo. Potrdilo podpišeta označevalec in imetnik živali.

Označevalec posreduje originale potrdil enkrat mesečno ministrstvu, kjer se trajno hranijo. Eno kopijo potrdila zadrži označevalec za lastno evidenco, drugo kopijo pa prejme imetnik živali.

Dokazila

Potrdilo o označitvi živali

Pravne podlage

• Pravilnik o označevanju živali prosto živečih vrst v ujetništvu
• Uredba o obrtnih dejavnostih
• Seznam ustreznih srednješolskih izobraževalnih programov in nacionalnih poklicnih kvalifikacij za opravljanje posamezne obrtne dejavnosti

Povezave

• NCIPS: opis poklica - dimnikar

Kadar obstaja več možnih načinov označitve, je treba izbrati najprej zaprt obroček, za tem mikročip in nazadnje odprt obroček.

V ujetništvu izvaljene ptice se označijo z zaprtimi obročki. Z odprtimi obročki se označijo ptice, ki jih ni mogoče označiti z zaprtimi obročki ali mikročipi.

Sesalce, plazilce in ptice, ki niso označeni z zaprtimi obročki, se označi z mikročipi. Vendar pa se z mikročipi ne označi:

• ptic, ki so označene z zaprtimi obročki;
• živali, ki so lažje od 200 gramov ali še niso zrasle do te teže;
• želv, ki imajo spodnji ravni del oklepa (plastron) krajši od 100 milimetrov.

Če označitev z mikročipom ni možna, označitev z odprtim obročkom pa je primerna, se lahko tako označijo tudi sesalci in plazilci. Del telesa, ki nosi obroček, mora biti nepoškodovan, sicer se šteje, da žival ni označena.

Če nobena od zgoraj opisanih oblik označitve ni primerna, se žival lahko označi tudi opisno z dokumentiranjem tistih značilnosti, po katerih je žival mogoče prepoznati.

Pravne podlage

• Pravilnik o označevanju živali prosto živečih vrst v ujetništvu
• Obrtni zakon (ObrZ)

Vpis označitve v evidenco izvede označevalec.

Označevalec je dolžan označitev takoj vpisati v evidenco, če zaradi tehničnih problemov to ni mogoče, pa najkasneje v petih delovnih dneh po označitvi.

Če označevalec vpisa v evidenco v predpisanih rokih ne more izvesti, mora o tem pisno obvestiti ministrstvo.

Označevalec je dolžan pri odpravi morebitnih tehničnih problemov in vzdrževanju evidence sodelovati z ministrstvom.

Dokazila

Vpis označitve v evidenco

Pravne podlage

• Pravilnik o označevanju živali prosto živečih vrst v ujetništvu
• Uredba o obrtnih dejavnostih
• Seznam ustreznih srednješolskih izobraževalnih programov in nacionalnih poklicnih kvalifikacij za opravljanje posamezne obrtne dejavnosti

Povezave

• NCIPS: opis poklica - tesar
• NCIPS: opis poklica - krovec