Počitniška stanovanja in naselja

Za opravljanje dejavnosti se morate predhodno registrirati in izbrati ustrezno statusno obliko.

Poslovni subjekt mora v okviru svojega poslovanja sprejeti odločitev ali postati davčni zavezanec. Če se podjetje odloči, da bo postalo zavezanec za DDV, je potrebno davčnemu organu predložiti zahtevek za izdajo identifikacijske številke za DDV. Ko je zavezanec identificiran za namene DDV, je treba davčnemu uradu predložiti obračun davka za vsako davčno obdobje posebej. Davčno obdobje je koledarski mesec ali koledarsko trimesečje.

Kdaj postati davčni zavezanec?

Splošno o davkih

Pravne podlage

• Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2)
• Zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV-1)
• Zakon o dohodnini (ZDoh-2)

Zakon o gospodarskih družbah določa, da morajo vsi – družbe in podjetniki – voditi poslovne knjige ter jih enkrat letno zaključiti v skladu z zakonom in Slovenskimi računovodskimi standardi (2016) ali mednarodnimi standardi računovodskega poročanja.

Več o vodenju poslovnih knjig

Pravne podlage

• Zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV-1)
• Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1)
• Slovenski računovodski standardi
• Zakon o davčnem potrjevanju računov (ZDavPR)

Področje delovne zakonodaje regulira Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1). Poleg pogodbe o zaposlitvi, slovenska zakonodaja opredeljuje tudi več posebnih oblik opravljanja dela. Pri sklenitvi delovnega razmerja je potrebno upoštevati predpisan postopek zaposlitve. 

Delodajalec mora na delovnem mestu dosledno upoštevati:

• ureditev obveznih socialnih zavarovanj in refundacije nadomestila plač,
• varnost in zdravje pri delu,
• v primeru nezgod ali poškodb pri delu je potrebno ustrezno prijaviti nezgodo in poškodbe pri delu.

V kolikor delodajalec zaposluje tujca, državljana tretjih držav, je potrebno zanj pridobiti enotno dovoljenje za prebivanje in delo.

Pravne podlage

• Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1)
• Zakon o prispevkih za socialno varnost (ZPSV)
• Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2)
• Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ)
• Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (ZSDP-1)
• Zakon o urejanju trga dela (ZUTD)
• Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1)
• Zakon o tujcih (ZTuj-2)
• Zakon o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev (ZZSDT)

Poslovni subjekti morajo v okviru delovanja odgovorno poslovati. Pri tem morajo dosledno upoštevati načela:

• intelektualne lastnine;
• avtorske in sorodnih pravic;
• požarne varnosti;
• varstva osebnih podatkov;
• javne rabe slovenskega jezika.

Oddajanje sob, stanovanj in počitniških hiš oziroma sprejemanje gostov na kratkotrajno nastanitev v nastanitvenih gostinskih obratih se obravnava kot opravljanje gostinske dejavnosti, ki mora biti registrirana.

Nastanitev gostov lahko opravljajo:

• pravne osebe oziroma samostojni podjetniki posamezniki, ki so registrirani za opravljanje gostinske dejavnosti,
• društva, ki imajo to dejavnost določeno v svojem temeljnem aktu,
• fizične osebe sobodajalci in kmetje.

Sobodajalci in kmetje lahko opravljajo nastanitveno dejavnost v stanovanjskih prostorih oziroma na kmetijah.

• Za sobodajalce (fizične osebe) velja omejitev, da opravljajo dejavnost le občasno, skupno ne več kot pet mesecev v koledarskem letu, gostom lahko nudijo največ do 15 ležišč.
• Za kmete velja omejitev, da opravljajo dejavnost kot dopolnilno dejavnost na kmetiji skladno z vladno uredbo (največ 10 sob in skupnih ležišč, največ 30 ležišč in največ 60 sedežev).

Fizične osebe morajo dejavnost nastanitve gostov v lastnem ali najetem stanovanju oziroma počitniški hiši pa tudi v drugih prostorih, s soglasjem pristojnega organa samoupravne lokalne skupnosti, priglasiti v Poslovnem registru Slovenije (PRS), ki ga vodi AJPES.

Tujci si morajo pred tem urediti:

• pogoje za bivanje stalno ali začasno (e-uprava.gov.si/e-uprava/en/portal.euprava),
• prijava začasnega in stalnega prebivališča (https://e-uprava.gov.si/podrocja/osebni-dokumenti-potrdila-selitev/selitev-prijava-odjava-prebivalisca/prijava-odjava-zacasnega-prebivalisca.html in https://e-uprava.gov.si/podrocja/osebni-dokumenti-potrdila-selitev/selitev-prijava-odjava-prebivalisca/prijava-stalnega-prebivalisca.html),
• pridobiti davčno številko (www.durs.gov.si/en/angleske_strani/entry_into_the_tax_register_and_tax_number/),
• pridobiti EMŠO,
• registrirati dejavnost sobodajalstva v Poslovnem registru Slovenije na izpostavi AJPES-a (www.ajpes.si/Registri/Poslovni_register/Vpis_sobodajalca/).

Za nastanitev gostov morajo biti zagotovljeni tudi:

• minimalni tehnični pogoji za prostore, opremo in naprave (uporabno dovoljenje v skladu z zakonom, ki ureja graditev objektov ne velja za stavbe, zgrajene pred 31. decembrom 1967),
• minimalen obseg storitev, izpolnjevanje meril z izvedbo postopka kategorizacije in ustrezna označevalna tabla,
• pogoji glede zagotavljanja varnosti živil ter varnosti in zdravja pri delu,
• vodenje ustreznih evidenc (prijava in odjava gostov).

Dokazila

Izpisek iz Poslovnega registra Slovenija (PRS), ki ga vodi AJPES - pristojni organ pridobi po uradni dolžnosti

Pravne podlage

• Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1)
• Zakon o gostinstvu (ZGos)
• Pravilnik o načinu vpisa sobodajalcev v Poslovni register Slovenije
• Pravilnik o minimalnih tehničnih pogojih in o obsegu storitev za opravljanje gostinske dejavnosti

Za opravljanje določenih dejavnosti – predvsem na področju gostinstva, trgovine, skladiščenja, proizvodnje, izobraževanja, delavnic, laboratorijev, ambulant in podobnih – je potrebno zagotoviti ustrezen poslovni prostor.

Ob registraciji podjetja se ta pogoj ne preverja, mora pa podjetnik zagotoviti poslovni prostor in pridobiti ustrezno dovoljenje, preden začne opravljati dejavnost, za katero je predpisan ta pogoj.

Objekt, v katerem je poslovni prostor, mora imeti uporabno dovoljenje.

Poslovni prostor se lahko najame ali kupi. Pred najemom ali nakupom nepremičnine je koristno preveriti, ali ima dovoljenje za uporabo v ustrezne poslovne namene in ali je opravljanje določene dejavnosti v poslovnem prostoru mogoče takoj po prevzemu.

Za izdajo uporabnega dovoljenja in spremembo gradbenega dovoljenja je pristojen upravni organ, ki je izdal gradbeno dovoljenje (pristojna upravna enota), razen v primeru, ko je zaradi predlaganih sprememb objekta treba izdati integralno gradbeno dovoljenje.

Več o postopku pridobitve uporabnega dovoljenja.

Pri rekonstrukciji objektov, ki so zavarovani v skladu s predpisi o kulturnih dediščini, se lahko minimalni tehnični pogoji za opravljanje dejavnosti razlikujejo od predpisanih.

Soglasje za odstopanje se lahko pridobi v postopku izdaje dovoljenja za gradnjo ali rekonstrukcijo v skladu s predpisi o urejanju prostora in graditvi objektov, pod pogojem, da odstopanje ni takšno, da bi bilo zaradi tega ogroženo zdravje in življenje ljudi.

Dokazila

Uporabno dovoljenje: fotokopija

Pravne podlage

• Gradbeni zakon (GZ-1)
• Stanovanjski zakon (SZ-1)

Povezave

• eUprava - uporabno dovoljenje
• Obrazci - pripomočki za uporabo nove gradbene zakonodaje

Objekt, v katerem se namerava opravljati gostinska dejavnost, mora pridobiti uporabno dovoljenje.

Uporabno dovoljenje se pridobi tako, da se osebno odda vloga na Upravni enoti ali Ministrstvu za okolje in prostor.

Pri rekonstrukciji objektov, ki so zavarovani v skladu s predpisi o kulturnih dediščini, se lahko minimalni tehnični pogoji za opravljanje gostinske dejavnosti razlikujejo od predpisanih.

Soglasje za odstopanje se lahko pridobi v postopku izdaje dovoljenja za gradnjo ali rekonstrukcijo v skladu s predpisi o urejanju prostora in graditvi objektov, pod pogojem, da odstopanje ni takšno, da bi bilo zaradi tega ogroženo zdravje in življenje ljudi.

Dokazila

Uporabno dovoljenje: fotokopija

Pravne podlage

• Zakon o gostinstvu (ZGos)

Povezave

• e-Uprava: Izdaja uporabnega dovoljenja
• Elektronske storitve javne uprave: Vloga za izdajo uporabnega dovoljenja

Izvajalec nastanitvene dejavnosti mora pred začetkom opravljanja nastanitvene dejavnosti predlagati vpis nastanitvenega obrata v register prek portala AJPES ali osebno na izpostavi AJPES, ki za izvajalca opravi vpis prek portala AJPES.

Predlog za vpis nastanitvenega obrata, spremembe podatkov nastanitvenega obrata ali izbris nastanitvenega obrata iz registra posreduje izvajalec nastanitvene dejavnosti oziroma njegov zakoniti zastopnik, če je ta vpisan v poslovni register, ali pooblaščena oseba, ki jo izvajalec nastanitvene dejavnosti oziroma njegov zakoniti zastopnik pooblasti za posredovanje predloga.

Predlog se posreduje v elektronski obliki z uporabo aplikacije za vnos podatkov v register na spletnem portalu AJPES ali osebno v izpostavi AJPES, ki za predlagatelja opravi vpis prek spletnega portala AJPES. Predlagatelj se za namen posredovanja predloga v elektronski obliki predhodno identificira v skladu s sistemom pooblastil spletnega portala AJPES, kjer so evidentirana kvalificirana potrdila za elektronski podpis, vpisana v Evidenco kvalificiranih potrdil za elektronski podpis, za katere uporabniki oddajo pooblastila za uporabo posameznih spletnih aplikacij portala AJPES.

Nastanitvenemu obratu se ob vpisu v register, vpisu sprememb podatkov v register ali izbrisu iz registra dodeli status nastanitvenega obrata, ki je lahko aktiven, neaktiven ali izbrisan.

Aktiven nastanitveni obrat je obrat, v katerem se izvaja nastanitvena dejavnost.

Neaktiven nastanitveni obrat je obrat, pri katerem se podatek o izvajalcu nastanitvene dejavnosti ne vodi zaradi izbrisa iz poslovnega registra ali se nastanitvena dejavnost več kot tri mesece ne izvaja zaradi neposlovanja izven sezone, adaptacije, postopkov zaradi insolventnosti izvajalca nastanitvene dejavnosti ali iz drugih razlogov.

Izbrisan nastanitveni obrat je obrat, ki se izbriše iz registra nastanitvenih obratov na predlog izvajalca nastanitvene dejavnosti ali po uradni dolžnosti.

 Podatki o zmogljivosti nastanitvenega obrata so:

• število nedeljivih nastanitvenih enot (npr. soba, apartma, studio, počitniška hiša, prostor za kampiranje),
• število stalnih ležišč.

Podatek o dostopnosti nastanitvenega obrata vsebuje podatek o tem, ali nastanitveni obrat razpolaga z vsaj eno sobo, ki je dostopna gibalno oviranim osebam.

Podatki o ponudbi in drugih storitvah nastanitvenega obrata obsegajo podatke, ki jih izvajalec nastanitvene dejavnosti vpiše v register v zvezi z dodatno ponudbo in storitvami, ki jih nudi gostom.

AJPES na podlagi popolnega predloga vpiše nastanitveni obrat v register in mu določi enolično identifikacijsko številko. Predlagatelju se izda obvestilo o vpisu nastanitvenega obrata v register osebno v izpostavi AJPES ali se ga pošlje na elektronski naslov, ki je naveden v predlogu za vpis nastanitvenega obrata v register.

Vpis nastanitvenega obrata v RNO je predpogoj za poročanje o gostih in prenočitvah prek aplikacije eTurizem.

Podrobneje

Apartmajsko naselje je eden ali več apartmajev na enovitem, prostorsko sklenjenem in označenem prostoru ali v večetažni zgradbi, s skupnim upravljanjem in skupno recepcijo (če je več kot 20 apartmajskih enot).

Apartma je enosobni (studio) ali večsobni nastanitveni prostor, kjer si gosti sami pripravljajo jedi.

Apartma je zaključena enota, ki ima:

• skupni vhod,
• dnevni bivalni prostor,
• eno ali več spalnic,
• prostor za pripravo jedi,
• kopalnico in stranišče,
• navodila v primeru požarne nevarnosti,
• splošne informacije,
• cenik storitev,
• posodo za odpadke.

V apartmajskem naselju mora biti organizirana oskrba z živili in drugimi proizvodi, če v oddaljenosti do dveh kilometrov ni tovrstne trgovine.

Pravne podlage

• Zakon o gostinstvu (ZGos)
• Pravilnik o minimalnih tehničnih pogojih in o obsegu storitev za opravljanje gostinske dejavnosti
• Zakon o zdravstveni ustreznosti živil in izdelkov ter snovi, ki prihajajo v stik z živili (ZZUZIS)
• Zakon o spremembah in dopolnitvah določenih zakonov na področju zdravja (ZdZPZ)
• Uredba (ES) št. 178/2002 spremenjena z Uredbo (EU) št. 652/2014
• Uredba (ES) št. 882/2004 spremenjena z Uredbo (EU) št. 652/2014
• Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 852/2004 spremenjena z Uredbo (ES) št. 219/2009
• Pravilnik o varnosti hitro zamrznjenih živil
• Pravilnik o uradnem nadzoru temperature zamrznjenih živil
• Pravilnik o zdravstvenih zahtevah za osebe, ki pri delu v proizvodnji in prometu z živili prihajajo v stik z živili
• Uredba o koordinaciji delovanja ministrstev in njihovih organov v sestavi s pristojnostmi na področju varnosti živil in krme, zdravstvenega varstva živali in zaščite živali ter zdravstvenega varstva rastlin
• Uredba o izvajanju delov določenih uredb Skupnosti glede živil, higiene živil in uradnega nadzora nad živili
• Uredba o ravnanju z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom
• Uredba o ravnanju z odpadnimi jedilnimi olji in mastmi
• Uredba Komisije (ES) št. 37/2005 z dne 12. januarja 2005 o spremljanju temperature v prevoznih sredstvih, skladiščih in pri shranjevanju hitro zamrznjenih živil, namenjenih za prehrano ljudiBesedilo velja za EGP. (2005/37)
• Uredba (ES) št. 853/2004 o higieni za živila živalskega izvora
• Uredba (ES) št. 852/2004 o higieni živil

Obveznost kategorizacije in označitve nastanitvenih obratov z zvezdicami oziroma jabolki (za kmetije z nastanitvijo) se nanaša na naslednje skupine nastanitvenih obratov:

• hoteli,
• moteli,
• penzioni in gostišča,
• kampi,
• apartmaji, počitniška stanovanja in počitniške hiše,
• sobe,
• kmetije z nastanitvijo.

Obveznost kategorizacije z ročno izpolnitvijo kategorizacijskega lista velja za:

• marine (zagotavljati morajo minimalne tehnične pogoje in nuditi storitve, ki so predpisane s Pravilnikom o kategorizaciji nastanitvenih obratov in Pravilnikom o minimalnih tehničnih pogojih za opravljanje gostinske dejavnosti),

Kategorizacija ni obvezna za naslednje tipe nastanitvenih obratov:

• šotorišča (zagotavljati morajo minimalne tehnične pogoje in storitve, ki so predpisane s Pravilnikom o minimalnih tehničnih pogojih za opravljanje gostinske dejavnosti),
• prenočišča, kamor spadajo mladinski hostli, počitniški domovi, študentski in dijaški domovi, planinske in lovske koče, itd. (zagotavljati morajo minimalne tehnične pogoje in storitve, ki so predpisane s Pravilnikom o minimalnih tehničnih pogojih za opravljanje gostinske dejavnosti),
• izven standardne oblike nastanitve (npr. glamping, hiške na drevesu, vinski sodi, čebelnjaki in podobne inovativne oblike nastanitve) v naravnem okolju, so lahko dopolnilna ponudba obstoječega gostinskega obrata iz 14. oz. 18. do 24. člena Pravilnika o minimalnih tehničnih pogojih za opravljanje gostinske dejavnosti.

E-kategorizacija

Z namenom olajšati postopek kategorizacije, je na voljo spletna aplikacija e-kategorizacija.

Postopek se začne z registracijo in vpisom. Če je v enem nastanitvenem obratu več različnih tipov nastanitev, je treba registracijo in celoten postopek izvesti za vsak različen tip posebej (apartma, soba ipd.)

Aplikacija e-kategorizacija je sestavljena iz treh delov:

• evidenčni list (kjer se vpišejo splošni podatki nastanitvenega obrata in enak tip nastanitvenih enot);
• kategorizacijski list (kjer se označijo tisti elementi, ki jih nastanitvene enote izpolnjujejo);
• poročilo (kjer sistem izračuna doseženo kategorijo).

Postopek kategorizacije je uspešno zaključen, ko je poročilo shranjeno. Uspešno zaključeno kategorizacijo je treba natisniti in jo podpisano (po potrebi žigosano) shraniti v nastanitvenem obratu.

Glede na to, da pravilnik opredeljuje postopek samoocenitve (1-3 zvezdice in jabolka) in postopek ocenitve (višje kategorije zvezdic in jabolk), je aplikacija temu prilagojena. Vstop ocenjevalcu omogoča posebno geslo, ki ga klasičen uporabnik ne potrebuje.

Sistem omogoča tudi poizkusno preverjanje izpolnjevanja pogojev za določeno kategorijo v obliki testne kategorizacije, ki pa ne more nadomestiti redne kategorizacije. Testno kategorizacijo je treba ustrezno izbrati v postopku registracije.Testna kategorizacija ni formalna kategorizacija, namenjena je zgolj kot pomoč pri preverjanju kakovosti za nastanitvene obrate. Za formalno kategorizacijo se je potrebno ponovno registrirati in izvesti celoten postopek.

Pravilnik o kategorizaciji določa, da se vsi nastanitveni obrati do treh zvezdic oziroma jabolk lahko samoocenijo, nastanitvene obrate višjih kategorij pa morajo oceniti usposobljeni ocenjevalci (hotel in kamp s štirimi ali petimi zvezdicami, hotel s štirimi ali petimi zvezdicami in oceno superior, motel, penzion in gostišče s štirimi zvezdicami, apartma počitniško stanovanje in počitniška hiša s štirimi zvezdicami, soba s štirimi zvezdicami, kmetija z nastanitvijo s štirimi jabolki).

Ocenjevalci so turistični strokovnjaki z večletnimi izkušnjami v turizmu in so ustrezno usposobljeni za ocenjevanje nastanitvenih obratov. Ocenjevalca vsak nastanitveni obrat po lastni presoji izbere iz registra ocenjevalcev in se z njim domeni za ocenitev nastanitvenega obrata.

Na voljo je posebna aplikacija, imenovana Register nastanitvenih obratov. Aplikacija predstavlja urejen javno dostopen seznam tistih nastanitvenih obratov, ki so uspešno zaključili postopek elektronske kategorizacije. Javni dostop omogoča izpis kategoriziranih nastanitvenih obratov glede na tip nastanitve, kraj, ulico, občino ipd.

Veljavnost kategorizacije

19. decembra 2020 je v veljavo stopil nov Pravilnik o kategorizaciji nastanitvenih obratov (UL 182/20). 3. člen tega pravilnika določa, da kategorije nastanitvenih obratov, določene v skladu s Prilogo 1 in Prilogo 2 Pravilnika o kategorizaciji nastanitvenih obratov (Uradni list RS, št. 22/18 in 5/19), veljajo do poteka njihove veljavnosti.

Nastanitvenim obratom, ki jim je kategorijo v skladu s Pravilnikom o kategorizaciji (Uradni list RS, št. 62/08, 80/08-popravek, 115/08 in 72/09) dodelil ocenjevalec nastanitvenih obratov, kategorija velja do izteka veljavnosti.

To v praksi pomeni, da:

• če je kategorizacijo za vaš NO v časovnem obdobju do 30. 9. 2018 opravil uradni ocenjevalec, ta velja do izteka petletne veljavnosti postopka (torej največ do 30. 9. 2023),
• če ste kategorizacijo za vaš NO v časovnem obdobju do 30. 9. 2018 opravili sami in je v času do danes niste obnovili, je potrebna takojšnja ponovna kategorizacija,
• če ste kategorizacijo za vaš NO opravili v časovnem obdobju od 1.10.2018 do 28. 9. 2021 (ali pa jo je za vas opravil uradni ocenjevalec), je njena veljavnost odvisna od kategorije NO, in sicer:
  • za hotele v kategoriji štiri zvezdice Superior, pet zvezdic in pet zvezdic Superior tri leta,
  • za hotele v kategoriji ena do štiri zvezdice pet let,
  • za motele, penzione in gostišča, kampe, apartmaje, počitniška stanovanja in počitniške hiše, sobe, kmetije z nastanitvijo v kategorijah štiri in pet zvezdic oziroma jabolk pet let,
  • za motele, penzione in gostišča, kampe, apartmaje, počitniška stanovanja in počitniške hiše, sobe, kmetije z nastanitvijo v kategorijah v kategorijah ene do treh zvezdic oziroma jabolk do spremembe kategorije.

Ocenitev nastanitvenega obrata

Kategorijo nastanitvenega obrata določi gostinec, sobodajalec oziroma kmet, ki izvaja gostinsko dejavnost v nastanitvenem obratu ali oseba po njegovem pooblastilu (ocenjevalec nastanitvenih obratov).

Nastanitvenim obratom, ki potrebujejo strokovno pomoč usposobljenih strokovnjakov, se priporoča, da se obrnejo na osebe, ki so uspešno opravile strokovno usposabljanje za ocenjevanje nastanitvenih obratov, ki je potekalo v organizaciji Višje strokovne šole za gostinstvo in turizem Maribor. Seznam je dostopen tukaj.

Označevalne table in simboli za označevanje kategorije

Z novim Pravilnikom o kategorizaciji se videz označevalnih tabel ni spremenil, zato nakup novih ni potreben. Izjema so označevalne table za hotele, ki morajo po opravljeni kategorizaciji pridobiti novo označevalno tablo, ki je skladna s podobo Združenja Hotelstars.

Označevalna tabla ni obvezna za sobodajalce, ki opravljajo gostinsko dejavnost v večstanovanjskih stavbah, prav tako je ne potrebujejo nastanitveni obrati z eno zvezdico.

Označevalne table za nastanitvene obrate lahko naročite pri kateremkoli ustreznem izdelovalcu, ki mora tablo izdelati v skladu s prilogo 3 Pravilnika o kategorizaciji nastanitvenih obratov: Simboli za označevanje kategorije in oblike označevalnih tabel za posamezno vrste kategoriziranih nastanitvenih obratov in Tehnično dokumentacijo za izdelavo označevalnih tabel.

Označevalne table za oznako kategorije z zvezdicami lahko naročite pri: Roman Rugelj s.p., Pokopališka pot 3, 4202 Naklo, telefon: 041 681 056, e-mail: roman.rugelj@siol.net.

Označevalne table za kmetije z nastanitvijo, ki imajo kategorije označene z jabolki, lahko naročite pri Pogorelec Janez, Lončarska ulica 22, 1331 Dolenja vas, telefonski številki: 01 83 64 667 in 040 690 517, e-mail: andreja.pogorelec1@gmail.com.

V skladu z določilom 5. člena Pravilnika o kategorizaciji nastanitvenih obratov, morajo biti nastanitveni obrati označeni tudi v cenikih in v drugih trženjskih in promocijskih komunikacijah, in sicer lahko na naslednji način:

• Hoteli – 1*, 1* superior, 2*, 2* superior, 3*, 3* superior, 4*, 4* superior, 5*, 5* superior
• Moteli – 1*, 2*, 3*, 4*
• Gostišča – 1*, 2*, 3*, 4*
• Penzioni – 1*, 2*, 3*, 4*
• Sobe – 1*, 2*, 3*, 4*
• Počitniška stanovanja – 1*, 2*, 3*, 4*
• Počitniške hiše – 1*, 2*, 3*, 4*
• Apartmaji – 1*, 2*, 3*, 4*
• Kampi – 1*, 2*, 3*, 4*, 5*
• Turistične kmetije – 1 jabolko, 2 jabolki, 3 jabolka, 4 jabolka

Podrobneje

Gostinski obrat mora imeti ob vhodu vidno označeno naziv podjetja in sedež gostinca ter vrsto in ime obrata, nastanitveni obrat pa tudi označbo kategorije, v katero je uvrščen.

Vsi napisi morajo biti v slovenskem jeziku. Poleg slovenskega jezika se lahko uporabljajo tudi piktogrami ali napisi v drugih jezikih.

Vhod v gostinski obrat in napis morata biti v času nočnega obratovanja osvetljena.

Pravne podlage

• Zakon o gostinstvu (ZGos)
• Pravilnik o minimalnih tehničnih pogojih in o obsegu storitev za opravljanje gostinske dejavnosti
• Zakon o javni rabi slovenščine (ZJRS)

Cene gostinskih storitev morajo biti čitljivo izpisane v obliki cenika na vidnem mestu oziroma navedene na jedilnem listu in ceniku pijač, ki morata biti gostom na razpolago v vseh prostorih in na prostem, kjer se nudijo gostinske storitve.

V ceniku pijač morajo biti označene vrsta, količina in cena pijače (z izjemo napitkov, kjer se količina meri s porcijo), na jedilnem listu vrsta in cena jedi, pri nesestavljenih jedeh pa tudi količina.

Dokazila

Cenik oziroma jedilni list in cenik pijač.

Pravne podlage

• Zakon o gostinstvu (ZGos)

Cene storitev, ki se ponujajo pri prodaji potrošnikom, morajo biti označene v skladu s 14. členom Zakona o varstvu potrošnikov (Uradni list RS, št. 130/22) in Pravilnikom o načinu označevanja cen blaga, digitalnih vsebin in storitev ter objavi znižanja cene blaga (Uradni list RS, št. 10/23).

Podjetje za storitev, ki jo ponuja potrošniku, vidno označi ceno, ki vključuje davek na dodano vrednost, če je podjetje zavezanec za davek na dodano vrednost. Cena storitve je označena v evrih. V primeru, da je poleg cene v evrih označena tudi cena v drugih valutah, mora biti poleg zneska v evrih tudi oznaka EUR. Podjetje upošteva označeno ceno. Če gre za ponudbo v okviru storitev informacijske družbe, mora biti poleg cene jasno in nedvoumno navedeno, ali cena vključuje tudi stroške dostave.

Cene za vse storitve morajo biti označene kot cene v obliki cenika. Označitev cen za storitve mora biti nedvoumna, lahko prepoznavna, čitljiva in za potrošnika na vidnem in dosegljivem mestu.

Pri storitvah, pri katerih cene ni mogoče označiti kot cene za vrsto storitve, se ceno storitve lahko označi na enega od naslednjih načinov:

• kot ceno delovne ure za izvedbo določene storitve v poslovnem prostoru izvajalca storitve;
• kot ceno delovne ure za izvedbo določene storitve na kraju samem;
• kot ceno vseh stroškov za izvedbo določene storitve;
• kot ceno storitve, preračunano na mersko enoto;
• kot ceno storitve, ki jo nedvoumno opredelimo na drug način in se običajno uporablja pri ponujanju določenih storitev.

Cena za storitve je nedvoumno označena, če je ni možno zamenjati s ceno druge storitve, ki se nahaja v neposredni soseščini.

Cena za storitve je v poslovnem prostoru označena čitljivo, če je velikost črk in številk na ceniku za storitve najmanj 5 mm.

Cena za storitev mora biti potrošniku lahko dostopna ter mora biti objavljena na vidnem mestu v poslovnem prostoru, kjer je ta storitev potrošniku ponujena.

Kot vidno označeno ceno storitve se šteje, da je cenik obešen na steno poslovnega prostora oziroma tistega njegovega dela, kjer se nahajajo potrošniki. 

Pravne podlage

• Pravilnik o načinu označevanja cen blaga, digitalnih vsebin in storitev ter objava znižanja cene blaga
• Zakon o varstvu potrošnikov (ZVPot-1)

Pravne osebe in posamezniki, ki se ukvarjajo s trženjem oziroma nudenjem prenočitev, morajo svoj nastanitveni obrat vpisati v Register nastanitvenih obratov (RNO). Podatke o gostih in prenočitvah (iz knjige gostov) pa morajo poročati preko aplikacije eTurizem na spletni strani AJPES-a. Več informacij je na voljo na spletnih straneh:
www.ajpes.si/Registri/Drugi_registri/Register_nastanitvenih_obratov/Splosno
www.ajpes.si/Statistike/Porocanje_o_gostih_in_prenocitvah/Splosno.

Poročati je potrebno za vse obrate, ki gostom nudijo nastanitev, in sicer:

• hoteli,
• moteli,
• penzioni,
• prenočišča,
• gostišča,
• hotelska in apartmajska naselja,
• planinski in drugi domovi,
• kampi in marine,
• prostori za goste pri sobodajalcih ter
• kmetije, ki nudijo gostom nastanitev.

Gostitelj pridobi kategorizacijo nastanitvenega obrata na tej spletni strani: www.mgrt.gov.si/si/delovna_podrocja/turizem/kategorizacija_nastanitvenih_obratov/.

Gostitelj lahko knjigo gostov vodi v elektronski ali v fizični obliki. Elektronska knjiga gostov je računalniški program (aplikacija), ki ga uporablja gostitelj. Gostitelj, ki je zavezan k vpisu nastanitvenega obrata v register nastanitvenih obratov, podatke iz knjige gostov poroča preko spletne aplikacije eTurizem ali spletnega servisa AJPES-a.

Preostali gostitelji, ki niso zavezani k vpisu nastanitvenega obrata v register nastanitvenih obratov, pa so dolžni svoje goste prijaviti policiji. To so vsi tisti posamezniki, pri katerih gostje ne prenočujejo proti plačilu, oziroma tisti, ki nimajo registrirane dejavnosti, da bi se jih lahko štelo za sobodajalce, se pa po zakonu štejejo za gostitelja, kot na primer:

• socialnovarstveni zavod, zavod za prestajanje kazni zapora, prevzgojni dom, vzgojni zavod, zavod za usposabljanje oziroma njihovi dislocirani oddelki, ki znotraj svoje dejavnosti posameznikom nudijo nastanitev in so vpisani v Poslovni register Slovenije in
• bolnišnica in drug zdravstveni zavod, če nastani oziroma sprejme na zdravljenje tujca, ki nima veljavnega dovoljenja za prebivanje, potrdila o prijavi prebivanja ali vizuma za dolgoročno prebivanje v Republiki Sloveniji.

Dodatne informacije za gostitelje so na voljo na spletnih straneh:

https://www.policija.si/kontakti/estoritve/prijava-gostov-prek-aplikacije-egost

Dokazila

Knjiga gostov

Pravne podlage

• Zakon o prijavi prebivališča (ZPPreb-1)
• Pravilnik o prijavi in odjavi gostov
• Zakon o gostinstvu (ZGos)

Postopek pobiranja in odvajanja turistične takse

Pravne osebe javnega in zasebnega prava, samostojni podjetniki posamezniki, sobodajalci in kmetje, ki sprejemajo turiste na prenočevanje, morajo pobirati turistično takso v imenu in za račun občine hkrati s plačilom storitev za prenočevanje ali najpozneje zadnji dan prenočevanja.

Turistično takso morajo pobirati in odvajati za prenočitev turista tudi v primeru, če mu ne zaračunavajo plačila storitev za prenočevanje. Če je turist oproščen plačila celotne ali dela le-te, mora biti vpisan razlog oprostitve v evidenci, ki se vodi v skladu s predpisi, ki urejajo prijavo prebivališča.

Pobrano turistično takso morajo lastniki nastanitvenih obratov nakazati na poseben račun občine do 25. dne v mesecu za pretekli mesec.

Lastniki nastanitvenih obratov so do 25. dne v mesecu dolžni občini in davčnemu organu predložiti tudi mesečno poročilo, iz katerega morata biti razvidna število nočitev in znesek pobrane takse.

Lastnik nastanitvenega obrata mora voditi evidenco o turistični taksi, ki se vodi v evidenci gostov v skladu s predpisi, ki urejajo prijavo prebivališča. Iz evidence mora biti poleg s predpisi o prijavi bivališča določenih podatkov, razvidno tudi število prenočitev posameznega gosta oziroma turista.

Nadzor nad pobiranjem in odvajanjem turistične takse ter vodenjem evidenc opravljata pristojni davčni in občinski organ. Prisilno izterjavo turistične takse opravlja pristojni davčni organ. Če lastnik nastanitvenega obrata ne odvede turistične takse v roku in na predpisan način, občina sporoči pristojnemu finančnemu uradu, naj turistično takso prisilno izterja. Davčni organ na podlagi sporočila izda odločbo, s katero naloži lastniku, da v 25 dneh nakaže neodvedeno turistično takso in plača zakonite zamudne obresti. Če lastnik neodvedene turistične takse in zakonitih zamudnih obresti ne plača v navedenem roku, se neodvedena turistična taksa in neplačane zakonite zamudne obresti prisilno izterjajo po predpisih o prisilni izterjavi davkov.

Taksa za lastnike počitniških hiš in plovil

Občine lahko določijo, da turistično takso plača tudi lastnik počitniške hiše ali počitniškega stanovanja v turističnem območju za prenočevanje zase in za vse druge osebe v primeru, če:

• je bilo na njenem območju v preteklem letu opravljenih več kot 100.000 nočitev ali
• je na območju občine 1.500 ležišč v nastanitvenih objektih in
• je na območju občine najmanj 200 počitniških hiš oziroma počitniških stanovanj.

Lastniki počitniških hiš oziroma počitniških stanovanj plačajo turistično takso v letnem pavšalnem znesku, ki se določi v skladu z Zakonom o spodbujanju razvoja turizma (Uradni list RS, št. 13/18 ) . Turistično takso se plača do 31. marca za preteklo leto.

Občine lahko določijo, da turistično takso plača tudi lastnik plovila, ki je na privezu v turističnem pristanišču marini, in sicer za prenočevanje zase in vse druge osebe. Osebe, ki prenočujejo na plovilu, ki je na stalnem privezu v marini, plačajo turistično takso v letnem pavšalnem znesku, ki se določi v skladu z Zakonom o spodbujanju razvoja turizma (Uradni list RS, št. 13/18 )  .

Letni pavšalni znesek plača zakupnik stalnega priveza v marini do 31. marca za preteklo leto.

Višino turistične takse določa občina v znesku do 2,50 evra.

Plačila turistične takse so oproščeni:

• otroci do 7. leta starosti,
• osebe z zdravniško napotnico v naravnih zdraviliščih,
• osebe na podlagi predložitve fotokopije odločbe pristojnega organa, iz katere je razvidno, da je pri zavarovancu oziroma zavarovanki podana invalidnost oziroma telesna okvara ali fotokopije potrdila oziroma izvedenskega mnenja pristojne komisije o ugotavljanju invalidnosti oziroma telesni okvari ali na podlagi članske izkaznice invalidske organizacije,
• otroci in mladostniki na podlagi predložitve fotokopije odločbe, ki zadeva razvrščanje in usmerjanje otrok s posebnimi potrebami,
• učenci, dijaki in študenti ter njihove vodje oziroma mentorji, udeleženci vzgojno-izobraževalnih programov, ki jih na nepridobitni podlagi organizirajo društva in druge vzgojno-izobraževalne ustanove ter verske in druge skupnosti v okviru svojih rednih aktivnosti,
• dijaki in študentje v dijaških oziroma v študentskih domovih,
• osebe, ki so na začasnem delu in bivajo v gostinskem obratu neprekinjeno več kot 30 dni,
• tuji državljani, ki so po mednarodnih predpisih in sporazumih oproščeni plačila turistične takse.

Turistično takso v višini 50 % plačujejo:

• osebe od 7. do 18. leta starosti,
• osebe od 18. do 30. leta starosti, ki prenočujejo v nastanitvenih obratih, vključenih v mednarodno mrežo mladinskih prenočišč (IYHF).

Občina lahko s svojim predpisom dodatno določi osebe, ki so v celoti ali delno oproščene plačila turistične takse.

Dokazila

• Evidenca o plačani turistični taksi 
• Evidenca o oprostitvi plačila turistične takse

Pravne podlage

• Zakon o prijavi prebivališča (ZPPreb-1)
• Pravilnik o prijavi in odjavi gostov
• Zakon o gostinstvu (ZGos)
• Zakon o spodbujanju razvoja turizma (ZSRT-1)

Nadzor nad pobiranjem in odvajanjem turistične takse ter vodenjem evidenc opravljata pristojni davčni in pristojni občinski inšpekcijski organ. Pritožbena organa sta Ministrstvo za finance oziroma župan.

Samostojni podjetnik posameznik oziroma pravna oseba, ki prodaja tobak, tobačne in povezane izdelke mora pridobiti dovoljenje za prodajo tovrstnih izdelkov za vsak poslovni prostor, v katerem se stalno, občasno ali začasno izdajajo računi za dobave tobaka, tobačnih izdelkov in povezanih izdelkov. Vlogo se lahko odda le elektronsko prek portala SPOT.

Definicije posameznih izdelkov

Podrobneje

Pravne podlage

• Pravilnik o minimalnih tehničnih pogojih in o obsegu storitev za opravljanje gostinske dejavnosti
• Zakon o gostinstvu (ZGos)
• Zakon o varstvu potrošnikov (ZVPot)

Živila, ki vsebujejo alkohol, morajo imeti na embalaži označeno vsebnost alkohola in opozorilo, da živilo ni primerno za otroke. 

Prodaja in ponudba alkoholnih pijač in pijač, ki so jim dodane alkoholne pijače, je prepovedana:

• osebam, mlajšim od 18 let;
• osebam, za katere je mogoče upravičeno domnevati, da jih bodo posredovale osebam, mlajšim od 18 let;
• osebam, ki kažejo očitne znake opitosti od alkohola;
• osebam, za katere je mogoče upravičeno domnevati, da jih bodo posredovale osebam, ki kažejo očitne znake opitosti od alkohola;
• iz avtomatskih samopostrežnih naprav.

Prodajalec oziroma ponudnik sme od vsake osebe, za katero domneva, da je mlajša od 18 let, zahtevati, da izkaže svojo starost z osebno izkaznico ali drugo javno listino. Če oseba to odkloni, ji ne sme prodati oziroma ponuditi alkoholnih pijač.

Prodaja alkoholnih pijač je prepovedana med 21. uro in 7. uro, razen v gostinskih obratih, kjer je dovoljena prodaja alkoholnih pijač do konca njihovega obratovalnega časa. V gostinskih obratih je prepovedana prodaja žganih pijač od začetka delovnega obratovalnega časa do 10. ure dopoldne. Prepoved prodaje vključuje tudi dodajanje žganih pijač brezalkoholnim pijačam in drugim napitkom.

Prepoved prodaje alkoholnih pijač in časovna omejitev prodaje alkoholnih pijač morata biti objavljeni na vidnem mestu v vseh prostorih, kjer se prodajajo alkoholne pijače.

Prodaja oziroma ponudba alkoholnih pijač je prepovedana:

• v stavbah in na pripadajočih funkcionalnih zemljiščih, kjer se opravljajo dejavnost vzgoje, izobraževanja in zdravstvena dejavnost;
• v športnih objektih, v katerih poteka športna prireditev, eno uro pred začetkom in med športno prireditvijo in
• med delovnim časom na delovnem mestu.

Prodajalci alkoholnih pijač morajo imeti v prodaji vsaj dve različni vrsti brezalkoholnih pijač, ki sta cenovno enaki ali cenejši od najcenejše alkoholne pijače.

Pravne podlage

• Zakon o omejevanju porabe alkohola (ZOPA)

Prepovedana je proizvodnja in prodaja cigaret, ki na embalaži nimajo natisnjenih podatkov o tem, koliko miligramov katrana, nikotina in ogljikovega  monoksida vsebuje posamezna cigareta. Ti podatki morajo obsegati najmanj 10% površine bočne strani embalaže.

Prepovedana je prodaja tobačnih izdelkov:

• osebam mlajšim od 18 let. Tobačne izdelke ne smejo prodajati osebe, mlajše od 18 let;
• iz avtomatskih naprav;
• posameznih cigaret oziroma tobačnih izdelkov izven izvirne embalaže proizvajalca;
• tobaka za oralno uporabo.

Prepoved prodaje tobačnih izdelkov osebam, mlajšim od 18 let, mora biti v prodajalni tobačnih izdelkov objavljena na vidnem mestu.

Prodajalec sme od vsake osebe, ki kupuje tobačne izdelke in za katero domneva, da še ni stara 18 let, zahtevati, da izkaže svojo starost z javno listino. Če oseba to odkloni, ji tobačnega izdelka ne sme prodati.

Prepovedano je kajenje v vseh zaprtih javnih in delovnih prostorih ter na funkcionalnih zemljiščih prostorov, kjer se opravlja dejavnost vzgoje in izobraževanja.

Kajenje je dovoljeno:

• v posebej za kadilce določenih prostorih nastanitvenih objektov in drugih ponudnikih nočitev;
• v domovih za ostarele in zaporih v prostorih, ki niso namenjeni skupni rabi, kadar v njih bivajo samo kadilci;
• v posebej za kadilce določenih prostorih v psihiatričnih bolnišnicah in v posebej za kadilce določenih prostorih drugih izvajalcev zdravstvene obravnave duševnih bolnikov;
• v kadilnicah.

Kadilnice niso dovoljene v prostorih, kjer se opravlja zdravstvena in vzgojno-izobraževalna dejavnost.

Kadilnica mora izpolnjevati naslednje pogoje:

• prostor mora biti urejen tako, da iz njega ni mogoč pretok s tobačnim dimom onesnaženega zraka v drug prostor;
• prostor ne sme biti namenjen prehodu v druge prostore in ne sme presegati več kot 20 % skupne površine javnega in/ali delovnega prostora;
• prostor mora biti namenjen izključno kajenju, strežba v prostorih ni dovoljena;
• v prostoru se ne smeta uživati hrana in pijača.

Pravne podlage

• Zakon o omejevanju uporabe tobačnih in povezanih izdelkov (ZOUTPI)
• Pravilnik o pogojih, ki jih mora izpolnjevati kadilnica