Skoči do osrednje vsebine Republika Slovenija SPOT
Državni portal za poslovne subjekte

Predelovanje in odstranjevanje odpadnih ozonu škodljivih snovi ali fluoriranih toplogrednih plinov

Upravljavec nepremične opreme, vzdrževalec opreme in pooblaščeno podjetje morajo zajete odpadne ozonu škodljive snovi in fluorirane toplogredne pline oddati predelovalcu ali odstranjevalcu ozona škodljivih snovi oziroma fluoriranih toplogrednih plinov v predelavo ali odstranitev.

Predelava je obdelava zajete ozonu škodljive snovi ali zajetega fluoriranega toplogrednega plina do stopnje, ki je v zvezi s kakovostjo ozonu škodljive snovi ali fluoriranega toplogrednega plina zahtevana za novo snov oziroma nov plin.

Odstranjevanje odpadnih snovi so postopki razgradnje ali uničenja odpadnih ozonu škodljivih snovi ali odpadnih fluoriranih toplogrednih plinov, ki ne povzročajo škodljivih vplivov na okolje. Pri tem se vsa ozonu škodljiva snov ali ves fluoriran toplogredni plin spremeni ali razgradi (ali več obstojnih snovi, ki niso ozonu škodljive ali fluorirani toplogredni plini).

Predelovalec ali odstranjevalec odpadnih ozonu škodljivih snovi ali fluoriranih toplogrednih plinov lahko opravlja to dejavnost, ko pridobi okoljevarstveno dovoljenje. Pri obdelavi tovrstnih snovi je potrebno ustrezno ravnanje, treba je voditi evidenco o obdelavi  in pripraviti poročilo.

Velja za naslednje dejavnosti po SKD:

Splošni pogoji

Pogoji

  • Za opravljanje dejavnosti se morate predhodno registrirati in izbrati ustrezno statusno obliko.

  • Prevoznik mora zagotoviti, da prevoz odpadkov poteka ustrezno in da so odpadki dostavljeni osebi, ki jih prevzame v skladu s podatki z evidenčnega lista.

    Prevoz odpadkov je ustrezen, ko se z odpadki ravna tako, da ni ogroženo človekovo zdravje in da ravnanje ali neravnanje ne povzroča škodljivih vplivov na okolje, zlasti:

    • čezmernega obremenjevanja voda, zraka in tal;
    • čezmernega obremenjevanja s hrupom in neprijetnimi vonjavami;
    • škodljivih vplivov na območja, na katerih je predpisan pravni režim;
    • škodljivih vplivov na zavarovano krajino ali območje.

    Pri prevozu nevarnih odpadkov mora pošiljko odpadkov spremljati kopija evidenčnega lista.

    Dokazila

    Kopija evidenčnega lista pri prevozu nevarnih odpadkov

    Pravne podlage

  • Za vsak odpadek mora biti izpolnjen evidenčni list za katerega je zadolžen izvirni povzročitelj odpadkov.

    Evidenčni list je listina, s katero se potrdita oddaja in prevzem pošiljke odpadkov, ko se odpadki na območju Republike Slovenije premeščajo s kraja nastanka, predhodnega skladiščenja ali skladiščenja na kraj predhodnega skladiščenja, skladiščenja ali obdelave odpadkov.

    Evidenčni list mora vsebovati podatke o:

    • izvirnem povzročitelju, ki oddaja odpadke, in kraju oddaje pošiljke odpadkov;
    • prevozniku odpadkov in prevoznem sredstvu;
    • zbiralcu, če odpadke prevzema zbiralec in kraju prevzema;
    • izvajalcu obdelave, če odpadke prevzema izvajalec obdelave ali trgovec, in kraju prevzema pošiljke odpadkov;
    • klasifikacijski številki in količini odpadkov v pošiljki, ki se oddajo in prevzemajo;
    • kraju predhodnega skladiščenja, če odpadke prevzema zbiralec;
    • kraju in postopku obdelave, če odpadke prevzema izvajalec obdelave ali trgovec;
    • osebi, ki zagotavlja izpolnjevanje obveznosti proizvajalcev izdelkov, če gre za oddajo in prevzem odpadkov.

    Evidenčni list se izpolni z uporabo informacijskega sistema za ravnanje z odpadki in je veljaven, ko ga s svojim elektronskim podpisom potrdita izvirni povzročitelj odpadkov in zbiralec ali izvajalec obdelave ali trgovec.

    Evidenčni list mora biti potrjen v 30 dneh po prevzemu pošiljke nenevarnih odpadkov, v primeru nevarnih odpadkov pa naslednji delovni dan po prevzemu pošiljke nevarnih odpadkov.

    Kopijo izpolnjenega evidenčnega lista, ki mora pri prevozu spremljati pošiljko nevarnih odpadkov, mora pred začetkom prevoza podpisati tudi prevoznik.

    Izvajalec obdelave mora voditi evidenco o obdelavi odpadkov, ki vsebuje podatke o klasifikacijskih številkah in količinah:

    • lastnih odpadkov, če jih obdeluje;
    • odpadkov, prevzetih v obdelavo, in njihovih imetnikov v RS;
    • odpadkov, prevzetih v obdelavo iz drugih držav članic EU ali tretjih držav;
    • odpadkov, katerih obdelavo je zavrnil, in njihovih imetnikov;
    • skladiščenih odpadkov;
    • obdelanih odpadkov;
    • produktov obdelave in preostankov odpadkov po obdelavi in o nadaljnjem ravnanju z njimi;
    • odpadkov, ki jim je prenehal status odpadka (po izvedeni predelavi v proizvode, materiale ali snovi za uporabo v prvotni ali drug namen ali pridobivanje energije).

    Podatke je treba vnašati v evidenco tako, da je razvidno časovno zaporedje obdelave odpadkov in ravnanja z njimi, ločeno po postopkih obdelave.

    Izvajalec obdelave mora evidenco za posamezno koledarsko leto hraniti najmanj pet let.

    Dokazila

    Evidenčni list in evidenca o obdelavi odpadkov

    Pravne podlage

  • Izvajalec obdelave odpadkov mora najpozneje do 31. marca tekočega leta Ministrstvu za okolje in prostor predložiti poročilo o obdelavi odpadkov za preteklo koledarsko leto.

    Za predložitev poročila mora izvajalec obdelave odpadkov uporabiti informacijski sistem za ravnanje z odpadki, kjer sta določena oblika in vsebina poročila.

    Poročilo o obdelavi odpadkov mora vsebovati podatke o:

    • imenu in naslovu oziroma podjetju na sedežu;
    • dejavnosti;
    • matični številki izvajalca obdelave;
    • po klasifikacijskih številkah podatke o količinah:
      • lastnih odpadkov, ki jih sam obdela;
      • odpadkov, prevzetih v obdelavo od imetnikov v RS;
      • uvoženih odpadkov in odpadkov, pridobljenih iz držav članic, EU prevzetih v obdelavo;
      • skladiščenih odpadkov ob koncu poročevalskega obdobja;
      • obdelanih odpadkov, ki so bili skladiščeni ob koncu prejšnjega poročevalskega obdobja;
      • obdelanih odpadkov, ločeno glede na postopke obdelave;
      • odpadkov, uporabljenih za prekrivanje odlagališča, če gre za odstranjevanje odpadkov z odlaganjem;
      • odpadkov, ki jim je prenehal status odpadka.

    Dokazila

    Poročilo o obdelavi odpadkov

    Pravne podlage

Situacijski pogoji

  • Po 126. členu Zakona o varstvu okolja (ZVO-2) mora upravljavec pridobiti okoljevarstveno dovoljenje (v nadaljevanju: OVD) tudi za obratovanje druge dejavnosti in druge naprave, ki ni naprava z dejavnostjo iz 110. člena tega zakona, če je s predpisi iz tretjega odstavka 18. člena in tretjega odstavka 21. člena ZVO-2 določena obveznost pridobitve OVD.

    OVD za druge dejavnosti in naprave mora pridobiti tudi upravljavec, ki je obdelovalec odpadkov, v skladu s predpisom iz šestega odstavka 24. člena tega zakona, če se njegova dejavnost ali naprava za obdelavo odpadkov ne uvršča med naprave z dejavnostmi iz 110. člena tega zakona.

    Skladno s 127. členom ZVO-2 mora upravljavec za vsako nameravano spremembo v obratovanju naprave in opravljanje dejavnosti vložiti vlogo za spremembo OVD, pri čemer mora ta vloga vsebovati tiste vsebine, ki se nanašajo na spremembo v obratovanju naprave ali opravljanju dejavnosti.

    V kolikor je za obratovanje naprave, za katero je predpisana pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja, predpisana tudi izvedba presoje vplivov na okolje in pridobitev okoljevarstvenega soglasja ali je zanjo predpisana izvedba predhodnega postopka v skladu z določili Uredbe o posegih v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje in pridobitev okoljevarstvenega soglasja ali izvesti predhodni postopek še pred pridobitvijo okoljevarstvenega dovoljenja.

    V Uredbi o posegih v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje so v Prilogi 1 določeni posegi, za katere je presoja vplivov na okolje obvezna, in posegi, za katere se lahko obveznost presoje vplivov na okolje določi v predhodnem postopku.

    Podrobneje

Čezmejno/občasno opravljanje dejavnosti

Dejavnosti v Sloveniji ne morete opravljati čezmejno ali občasno.