Prevoz blaga v notranjem cestnem prometu

Licenco za izvajanje prevozov v notranjem cestnem prometu pridobijo samostojni podjetniki ali pravne osebe, ki izpolnjujejo predpisane pogoje za opravljanje te dejavnosti. 

Vloga za pridobitev licence se vloži pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije ali pri Gospodarski zbornici Slovenije.

Izdajatelj licence predlagatelju v 15 dneh po prejemu popolne vloge izda: 

• odločbo o podelitvi licence za opravljanje prevozov,
• certifikat licence in
• izvode licence za vsako posamezno vozilo.

Prevozniku se izda toliko izvodov licenc, kolikor jih prevoznik uporablja za izvajanje prevozov v cestnem prometu in za njih izpolnjuje pogoje.

Izvirnik licence (certifikat) se hrani na sedežu prevoznika. Pri opravljanju prevozov v cestnem prometu oziroma med vožnjo pa mora imeti voznik v vozilu izvod licence. 

Domači prevoznik lahko začne izvajati prevoze z dnem vročitve licence.

Podrobneje

Za dejavnosti, ki so uvrščene na Listo dejavnosti, ki se v skladu s 5. členom Obrtnega zakona običajno opravljajo na obrtni način, velja, da se ob registraciji te dejavnosti poslovni subjekti po uradni dolžnosti vpišejo v Obrtni register pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS).

Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije naredi vpis po uradni dolžnosti, ko od upravljavca poslovnega registra (Ajpes) pridobi podatek o registrirani dejavnosti.

Vpis v obrtni register lahko uredite tudi sami pri posamezni območni Obrtno-podjetniški zbornici po krajevni pristojnosti.

Vpis v obrtni register je brezplačen.

Pravne podlage

• Obrtni zakon (ObrZ)
• Lista dejavnosti, ki se v skladu s 5. členom Obr-Z običajno opravljajo na obrtni način

Povezave

• Obrtna dovoljenja
• Lista dejavnosti, ki se v skladu s 5. členom Obrtnega zakona opravljajo na obrtni način

Voznik tovornega vozila mora imeti opravljen vozniški izpit kategorij C in/ali E za vožnjo vozil različnih velikosti, predvsem vozil s priključki. V primeru prevoza blaga z motornim vozilom, katerega največja dovoljena masa ne presega 3.500 kg, zadostuje vozniško dovoljenje B kategorije.

Kandidat pridobi temeljne kvalifikacije na naslednje načine:

• s preizkusom znanja in
  
• s pospešenim pridobivanjem temeljnih kvalifikacij.

Način pridobitve temeljne kvalifikacije, ki vključuje samo preizkus znanja, obsega samo praktični in teoretični preizkus. Po uspešno opravljenem preizkusu se kvalifikacije potrdijo s spričevalom.

Način pospešenega pridobivanja temeljnih kvalifikacij vključuje obvezno obiskovanje tečaja, ki se konča s preizkusom znanja. Po uspešno opravljenem preizkusu se kvalifikacije potrdijo s spričevalom.

Vozniki, ki so pridobili spričevalo o strokovni usposobljenosti upravljavca prevozov so oproščeni preizkusov v navedenih načinih pridobivanja temeljne klasifikacije, in sicer v zvezi z vsebinami iz teh preizkusov.

Spričevala, ki potrjujejo temeljne kvalifikacije, so:

• spričevalo, podeljeno na podlagi preizkusa ali
• spričevalo, ki potrjuje pospešeno pridobljene temeljne kvalifikacije.

Preizkus znanja vodi komisija, ki jo imenuje minister.

Voznik, ki ima spričevalo podeljeno na podlagi preizkusa ali spričevalo, ki potrjuje pospešeno pridobljene temeljne kvalifikacije, mora v petih letih od izdaje navedenega spričevala opraviti prvi tečaj rednega usposabljanja.

Redno usposabljanje obsega usposabljanje, ki imetnikom spričevala omogoča, da posodobijo zanje, ki je nujno za njihovo delo, s posebnim poudarkom na varnosti v cestnem prometu in racionalni porabi goriva ter da širijo in osvežujejo znanja, ki so potrebna za pridobitev temeljnih kvalifikacij.

Tečaj rednega usposabljanja je obvezen, saj se le na podlagi rednega usposabljanja poklicnim voznikom podaljša koda za 5 let. Tečaj poteka v obliki predavanja.

Kandidati se morajo udeležiti petih predavanj po 7 ur, kar je skupno 35 ur predavanj. Po vsakem predavanju kandidati dobijo potrdilo s katerim izkazujejo, da so se udeležili predavanja.

Ko zberejo 5 takšnih potrdil, zadnji izvajalec izda spričevalo, na podlagi katerega na upravni enoti uveljavljajo pravico do podaljšanja kode »95«.

Podrobneje

Za opravljanje dejavnosti potrebujete vozilo z veljavnim prometnim dovoljenjem.

Novo vozilo se registrira na ime njegovega lastnika. V primeru da je vozilo v lasti več oseb, se vozilo registrira na ime tiste osebe, ki jo določijo vsi lastniki vozila. V primeru da se odločite za nakup vozila s pomočjo lizinga, se s soglasjem lastnika vozilo lahko registrira tudi na ime uporabnika.

Pri registraciji vozila mora upravna enota ali pooblaščena registrska organizacija preveriti veljavnost vozniškega dovoljenja uporabnika vozila. Kategorija vozniškega dovoljenja mora ustrezati kategoriji vozila, ki se registrira.

Podrobneje

Spremljanje aktivnosti in delovnega časa voznikov pri izvajanju prevozov po cesti na osnovi Uredbe št. 561/2006/ES zaradi spremljanja pravil o času vožnje, odmorih in času počitka za voznike, ki opravljajo prevoz blaga in potnikov po cesti, za uskladitev pogojev konkurence med vrstami prevoza v notranjem prometu, zlasti glede na cestni sektor, ter za izboljšanje pogojev dela in varnosti v cestnem prometu,  morajo vozniki imeti v svojih vozilih nameščene ustrezne  naprave (tahografe).

Vsak voznik mora imeti  svojo voznikovo kartico, ki identificira voznika in zagotavlja, da so podatki o opravljenih aktivnih in neaktivnih obdobjih voznika  zapisani na voznikovi kartici.

Bistvene kategorije časa, ki jih voznik mora poznati in posledično upoštevati predpisane počitke med vožnjo so naslednji:

• Najdaljši tedenski delovni čas se lahko poveča na 60 ur samo, če se v teku štirih mesecev ne preseže tedenskega povprečja 48 ur (40 ur rednega dela in 8 ur nadurnega dela)
• Osebe, ki opravljajo mobilno dejavnost v cestnem prevozu morajo imeti najkasneje po šestih urah neprekinjenega dela odmor. Delovni čas se prekine z odmorom, ki traja najmanj 30 minut, če skupno število do tedaj opravljenih delovnih ur znaša med šest in devet ur, ter z odmorom najmanj 45 minut, če skupno število delovnih ur znaša več kot devet ur. Odmori se lahko razdelijo na več obdobij tekom delovnega časa, vendar mora vsako izmed obdobij trajati vsaj 15 minut.
• Če mobilni delavec opravlja nočno delo štiri ure ali več, njegov skupni dnevni delovni čas ne sme presegati deset ur v vsakem 24 urnem obdobju.

Tahografe je treba vgraditi v vsa vozila s katerimi se izvaja prevoz po cesti, kjer mora voznik spoštovati določila o časih vožnje, odmorih in počitkih, ki so določeni v Uredbi št 561/2006/ES.

Voznik mora spoštovati pravila pri prevozih po cesti:

• blaga, kjer največja dovoljena masa vozil, skupaj s kakršnim koli priklopnikom ali polpriklopnikom, presega 3,5 tone;

Od 1. julija 2026 blaga v mednarodnem prevozu ali v okviru kabotaže, kjer največja dovoljena masa vozila, skupaj s kakršnim koli priklopnikom ali polpriklopnikom, presega 2,5 tone; ali potnikov z vozili, ki so zaradi svoje konstrukcije ali stalne opreme primerna za prevoz več kot devetih oseb, skupaj z voznikom, in so temu tudi namenjena.

V vozilo je mogoče uporabljati:

• Digitalni tahograf: ta voznike opozarja o prekoračitvi najdaljšega dovoljenega časa neprekinjene vožnje, da jim omogočijo skladnost z zakonodajo.
• Analogni tahograf, ki mora zapisovati najmanj razdaljo, hitrost, čas in dejavnost voznika.
• Pametni tahograf: vozila, ki so prvič registrirana po 15. juniju 2019, morajo biti opremljena s pametnim tahografom. Pametni tahograf je povezan s satelitskim navigacijskim sistemom in opremljen s tehnologijo komuniciranja na daljavo za lažje izvajanje ciljnih cestnih preverjanj.

Vozila, ki so prvič registrirana po 15. juniju 2019, morajo biti opremljena s pametnim tahografom.

Vozila, ki bodo prvič dana v promet 21. avgusta 2023 bodo morala biti opremljena s pametnim tahografom druge generacije.

Pametni tahograf je povezan s satelitskim navigacijskim sistemom in opremljen s tehnologijo komuniciranja na daljavo za lažje izvajanje ciljnih cestnih preverjanj.

Tahografi morajo biti pregledani najmanj vsaki dve leti.

Pravne podlage

• Zakon o delovnem času in obveznih počitkih mobilnih delavcev ter o zapisovalni opremi v cestnih prevozih (ZDCOPMD)
• Pravilnik o prepisovanju podatkov o delovnem času iz zapisovalnih naprav in vodenju evidence
• Pravilnik o pogojih in merilih za izdajatelja pomnilniških kartic za zapisovalno opremo v cestnih prevozih ter načinu oblikovanja in določanja cene za izdajo kartice

Povezave

• Pridobitev tahografskih kartic - Cetis

Cestnina je vrsta dajatve oziroma plačilo določenega zneska za uporabo cestninske ceste oziroma cestninskega cestnega objekta, katerega višina je določena glede na tip vozila in prevoženo razdaljo po cestninski cesti ali glede na dolžino obdobja, v katerem se cestninska cesta uporablja.

Zavezanci za plačilo cestnine so:

• voznik ali voznica, ki vozi vozilo po cestninski cesti ali njenem delu,
• oseba, na katero je vozilo registrirano in
• oseba, ki je s pogodbo s pobiralcem cestnine ali v primeru cestninjenja v prostem prometnem toku s ponudnikom cestninjenja prevzela obveznost plačevanja cestnine za določeno vozilo.

Cestnina se plačuje za vsak cestninski odsek, ki ga vozilo prevozi. Njena višina je odvisna od dolžine posameznega odseka in značilnosti vozila, kot sta število osi in EURO-emisijski razred vozila.

Cestninjenje se izvaja s pomočjo posebne naprave DarsGo, ki mora biti nameščena v vozilu.

Višine cestnin se določajo glede na vrsto vozila, višino vozila nad prvo osjo ter maso vozila.

Pravne podlage

• Zakon o cestninjenju (ZCestn)

Povezave

• Cestninjenje

Poleg obvezne opreme, ki mora biti nameščena v vozilu, morajo tovorna vozila imeti še:

• napravo za oddajanje zvočnega znaka za vzvratno vožnjo (za tovorna vozila, na katerih je zaradi konstrukcije vozila vozniku omogočen pogled na dogajanje za vozilom le s pomočjo zunanjih vzvratnih ogledal),
• gasilnik z gasilno sposobnostjo najmanj 8A, 55B,
• podložne zagozde (najmanj 2 kosa) – za vozila za prevoz blaga z največjo maso, večjo od 3,5 tone, vendar do vključno 12 ton, in vozila z največjo maso, večjo od 12 ton,
• dodatni varnostni trikotnik za označitev, da je vozilo ustavljeno na cestišču – samo za tovorna vozila in avtobuse, če vlečejo priklopno vozilo, in motorno vozilo, ki vozi na koncu kolone, če motorna vozila vozijo v organizirani koloni,
• v zimski opremi lopato,
• tovorno vozilo, ki ima na zadnji strani vgrajeno nakladalno stranico, mora imeti na tej stranici dve opozorilni zavesici,
• nameščeno tablico o merah vozila,
• na vozilih z največjo dovoljeno maso do vključno 3,5 t in največjo konstrukcijsko hitrostjo nad 40 km/h ter na vozilih z največjo dovoljeno maso nad 3,5 t in vozilih z največjo konstrukcijsko hitrostjo nad 40 km/h morajo biti, poleg splošnih zahtev za pnevmatike, vse pnevmatike enake velikosti, vrste (poletne, zimske, terenske) in zgradbe (diagonalne, prepasane diagonalne, radialne), na isti osi pa tudi iste nosilnosti, kategorije hitrosti ter istega proizvajalca in dezena (vzorec tekalne površine),
• globina glavnih kanalov v dezenu pnevmatik (merjena na mestu ob kazalniku obrabe) mora biti po obsegu in širini pnevmatik na vozilih za prevoz blaga z največjo maso do vključno 3,5 tone najmanj 1,6 mm,
• vozila za prevoz blaga z največjo dovoljeno maso, ki presega 7,5, in vozila za prevoz blaga z največjo maso, večjo od 12 t, morajo imeti na zadnji strani vozila oznake za označevanje težkih in dolgih vozil,
• napravo za omejevanje hitrosti motornih vozilih za prevoz tovora, katerih največja dovoljena masa presega 3,5 t.

Pravne podlage

• Pravilnik o delih in opremi vozil

Izredni prevoz je prevoz z vozilom ali skupino vozil, ki samo ali skupaj z nedeljivim tovorom presega s predpisi dovoljeno skupno maso, osne obremenitve ali mere (širina, dolžina, višina).

Izredni prevoz je tudi prevoz, pri katerem je vozilo samo ali skupaj s tovorom v mejah s predpisom dovoljene skupne mase, osnih obremenitev ali mer, vendar presega omejitev katerega koli od teh elementov, ki je odrejena na cesti ali njenem delu.

Izredni prevoz se opravi na podlagi dovoljenja za izredni prevoz, ki ga izda upravljavec javne ceste, če sta izpolnjena naslednja pogoja:

• če sta vozilo ali tovor konstrukcijsko nedeljiva tako, da z demontažo delov vozila ali tovora ni mogoče zmanjšati njune skupne mase, dimenzij ali osne obremenitve na raven največjih dovoljenih s predpisi ali odrejenih s prometnimi znaki na javni cesti,
• če vozila ali tovora od izvora do cilja ni mogoče prepeljati po železnici ali z drugimi prometnimi sredstvi ali če bi prevoz s temi prometnimi sredstvi povzročil večje skupne stroške prevoza s stroški dodatnih ukrepov za usposobitev prevozne poti kot prevoz po javni cesti,
• če je pri izvedbi izrednega prevoza mogoče zagotoviti pogoje za varno in čim manj moteno odvijanje cestnega prometa.

Kdo izda dovoljenje

Dovoljenje za izredni prevoz, ki poteka samo po državnih oziroma po državnih in občinskih cestah izda Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo.

Kadar izredni prevoz poteka tudi po občinski cesti, se pridobi predhodno soglasje njenega upravljavca.

Višina povračil za izredne prevoze je odvisna od škodnih vplivov izrednih prevozov na javno cestno infrastrukturo in jih predpiše vlada.

Izredni prevoz brez dovoljenja za izredni prevoz je prepovedan.

Dovoljenje za izredni prevoz se izda za vsak posamični izredni prevoz in velja največ 30 dni od dneva izdaje dovoljenja.

Izdajatelj lahko izda eno dovoljenje za izredni prevoz z več vozili v primeru, da gre za sočasni prevoz enakih tovorov z enakimi vozili po isti prevozni poti. V tem primeru izdajatelj dovoljenja določi obvezno razdaljo med vozili, s katerimi se opravlja izredni prevoz, in druge pogoje opravljanja izrednega prevoza.

Dovoljenje za izredne prevoze se lahko izda tudi za obdobje od najmanj enega do največ dvanajst mesecev, in sicer:

• za več izrednih prevozov ali
• za izredne prevoze, ki se opravljajo z več vozili.

To velja v primeru:

• več izrednih prevozov I. kategorije ali za izredni prevoz I. kategorije za več vozil na vseh javnih cestah. V tem primeru se v dovoljenju obvezno določi, da dovoljenje ne velja za opravljanje izrednih prevozov po cestah, delih cest in preko cestnih objektov, na katerih je prepovedan promet tovornih vozil ali na katerih izredni prevoz presega osno obremenitev, skupno maso, skupno širino, skupno dolžino ali skupno višino, ki je označena s prometnim znakom na cesti. V dovoljenju za izredni prevoz se navedejo tudi premostitveni objekti in odseki cest, preko katerih izredni prevoz ni dovoljen;
• več izrednih prevozov II. kategorije ali za izredni prevoz II. kategorije za več vozil na eni ali več prevoznih poteh;
• več izrednih prevozov III. kategorije na eni ali več prevoznih poteh, kadar vozilo v izrednem prevozu samo ali skupaj s tovorom ne presega 44 ton skupne mase, 4,5 m višine, 25 m dolžine, 4,5 m širine in ne presega predpisanih osnih obremenitev;
• več izrednih prevozov IV. kategorije na eni ali več prevoznih poteh;
• več izrednih prevozov V. kategorije na eni ali več prevoznih poteh, kadar skupna masa vozila ne presega 60 ton in osne obremenitve vozila ne presegajo predpisanih osnih obremenitev.

V dovoljenju za izredni prevoz se lahko na predlog imetnika dovoljenja za izredni prevoz pred prenehanjem veljavnosti dovoljenja spremenijo podatki o vozilih za izredni prevoz, tovoru, prevozni poti ali o času veljavnosti dovoljenja za izredni prevoz, če je sprememba upravičena in je izredni prevoz pod spremenjenimi pogoji izvedljiv.

Vozila, ki izvajajo izredni prevoz in zaradi ukrepov upravljavca cest v zimskih razmerah ne morejo nadaljevati vožnje, le-to nadaljujejo takoj, ko upravljavec prekliče omejitev. V teh primerih se vožnja vozil, ki izvajajo izredni prevoz, nadaljujejo do namembnega kraja, pod pogojem, da dovoljenje za izredni prevoz še velja. Če dovoljenje v tem primeru preneha veljati, je potrebno pridobiti novo dovoljenje za izredni prevoz.

Podrobneje

Nevarno blago so snovi, materiali in predmeti, ki so v predpisih razvrščeni po razredih na: eksplozivne snovi, pline, vnetljive tekočine, vnetljive trdne snovi, samovnetljive snovi, snovi, ki v stiku z vodo sproščajo vnetljive pline, perokside, organske perokside, strupe, kužne snovi, radioaktivne snovi, jedke snovi in drugo nevarno blago.

Nevarno blago so tudi odpadki, pripravki in jedrski material, če izpolnjujejo pogoje za uvrstitev med nevarno blago po predpisih o prevozu nevarnega blaga.

Vozilo z nevarnim blagom nikoli ne sme imeti več kot en priklopnik (ali polpriklopnik).

Prevozne enote, ki prevažajo nevarno blago, morajo imeti oznake in nalepke nevarnosti.

Vsaka prevozna enota, ki prevaža nevarno blago, mora imeti dovoljenje za prevoz nevarnega blaga.

Za prevoz eksplozivnih, radioaktivnih in jedrskih snovi mora prevoznik pridobiti dovoljenje.

Minister in pristojni organi lahko izdajo posebna dovoljenja za posebne primere prevoza nevarnega blaga. To lahko storijo v naslednjih primerih:

• zaradi preizkušanja nevarnega blaga,
• zaradi posebnih okoliščin prevoza določenih v mednarodnih predpisih, varnostnih  ali obrambnih potreb ali potreb za zaščito in reševanje.

Dovoljenje se izda za določen čas in pod pogoji, ki jih zahteva varnost prevoza.

Minister, pristojen za promet, izda posebno dovoljenje za prevoz nevarnega blaga, ki glede na določbe Zakon o prevozu nevarnega blaga ni dovoljen, če je zagotovljena varnost prevoza.

Dovoljenje za prevoz eksplozivnih snovi v prometu ni potrebno za prevoz manjših količin eksplozivnih snovi, določenih v predpisih iz 3. člena Zakona o prevozu nevarnega blaga, in za prevoz tistih radioaktivnih snovi, za katere ni predvideno dovoljenje v predpisih iz 3. člena tega zakona. Dovoljenje prav tako ni potrebno za prevoze, ki jih opravljajo slovenska vojska, policija ali civilna zaščita za lastne potrebe, pri tem pa se morajo izvajati varnostni ukrepi oziroma spremstvo.

Dovoljenje za prevoz radioaktivnih in jedrskih snovi izda Uprava Republike Slovenije za jedrsko varnost, razen za radioaktivne snovi, ki se uporabljajo v zdravstvu ali veterinarstvu, za katere izda dovoljenje Uprava Republike Slovenije za varstvo pred sevanji.

Dovoljenje se lahko izda za en sam prevoz ali za več prevozov v določenem času.

Pošiljatelj ali organizator prevoza mora o točnem času začetka in predvidenem času zaključka prevoza, za katerega je treba izdati dovoljenje na podlagi tega člena, obvestiti najbližjo policijsko postajo najmanj 48 ur pred začetkom prevoza, pri prevozu radioaktivnih snovi pa še izdajatelja dovoljenja.

Podrobneje

Pravne podlage

• Zakon o prevozih v cestnem prometu (ZPCP-2)
• Zakon o prevozu nevarnega blaga (ZPNB)

Omejitev prometa na cestah v Republiki Sloveniji pomeni prepoved prometa v določenem časovnem obdobju ali vremenskih razmerah. Omejen je promet naslednjih vozil:

• tovornih vozil in skupin vozil, katerih največja dovoljena masa presega 7.500 kg in
• traktorjev, motokultivatorjev, delovnih strojev in vprežnih vozil.

Na vseh cestah v Republiki Sloveniji, razen na avtocestah in hitrih cestah, je v zimskih razmerah prepovedana vožnja za tovorna vozila s priklopnimi vozili, za vozila, ki prevažajo nevarno blago, in za vozila za izredne prevoze.

Omejitve prometa ne veljajo za:

• tovorna vozila in skupino vozil, katerih največja dovoljena masa presega 7.500 kg in so nadgrajena kot bivalna vozila (N2-tovorno vozilo, SA-bivalno vozilo), ter
• tovorna vozila, kadar je vožnja potrebna zaradi spodaj navedenih razlogov.

V času prepovedi prometa sme biti tovorno vozilo, kljub splošnim prepovedim v cestnem prometu, na cesti oziroma delu ceste, le če ima prevoznik pisno dovoljenje Direkcije Republike Slovenije za ceste.

Dovoljenje iz prejšnjega odstavka se izda na podlagi pisne vloge prevoznika, če prevoza ni mogoče opraviti drugače kot v času prepovedi in obstaja možnost nastanka materialne škode, ki je prevoznik ni mogel predvideti.

Podrobneje