Skoči do osrednje vsebine Republika Slovenija SPOT
Državni portal za poslovne subjekte

Informative Notice

Določene vsebine se še dopolnjujejo. Hvala za razumevanje.

Pridelava kmetijskih pridelkov oziroma živil

Pod primarno proizvodno živil rastlinskega izvora se uvršča proizvodnja ali gojenje rastlinskih proizvodov, kot so žita, sadje, zelenjava in zelišča, njihov prevoz, skladiščenje ter obdelava proizvodov.

Nosilci živilske dejavnosti, ki proizvajajo primarne proizvode rastlinskega izvora (sadje, vrtnine, žita v zrnju, itd.), ki se oddajajo v zbirne centre, distribucijo (Spar, Mercator, zadrugo itd.) in predelavo (Fructal, Mlinotest itd.) se morajo registrirati pri pristojnem organu kot primarni proizvajalci.

Kmetijske pridelke, pridelane na kmetiji, lahko neposredno prodajajo končnemu potrošniku nosilec, člani kmetije in zaposleni na kmetiji, ki so vpisani v Register kmetijskih gospodarstev.

Če pridelki izpolnjujejo predpisane parametre, jih pridelovalec lahko ustrezno zaščiti oziroma certificira.

Izvajalec dejavnosti pridelave kmetijskih pridlkov, ki pri svojem delu uporablja fitofarmacevtska sredstva (FFS), mora pri uporabi upoštevati pravila za pravilno rabo FFS, uporabljati le FFS, ki so registrirana v Sloveniji, in po potrebi pridobiti dovoljenje za nujne primere oziroma dovoljenje za vzporedno trgovanje. Če pridelovalci za nanašanje FFS uporabljajo naprave, morajo biti te redno pregledane in imeti ustrezen znak.

Pred pričetkom oddaje živil na trg se morajo obrati na področju primarne proizvodnje registrirati pri Upravi RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR).

V primeru, da obrat daje živila na trg v okviru t. i. majhnih količin, registracija obrata ni potrebna. Pogoje glede majhnih količin določa Pravilnik o določitvi majhnih količin živil, pogojih za njihovo pridelavo ter o določitvi nekaterih odstopanj za obrate na področju živil živalskega izvora

Vir: Uprava RS za varno hrano veterinarstvo in varstvo rastlin

 

Splošni pogoji

Pogoji

  • Pred začetkom opravljanja dejavnosti se je potrebno registrirati. Najpogostejša oblika je kmetijsko gospodarstvo.

    Kmetijsko gospodarstvo je organizacijsko in poslovno zaokrožena gospodarska celota, ki obsega eno ali več proizvodnih enot, se ukvarja s kmetijsko ali kmetijsko in gozdarsko dejavnostjo, ima enotno vodstvo, naslov ali sedež, ime ali firmo in je organizirano kot:

    • pravna oseba,
    • samostojni podjetnik posameznik
    • kmetija, ki ni pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik
    • kmetijsko gospodarstvo – skupni pašnik,
    • kmetijsko gospodarstvo – planina.

    Kmetijsko gospodarstvo mora imeti nosilca kmetijskega gospodarstva, ki je lahko pravna ali fizična oseba.

    Kmetijska gospodarstva na območju republike Slovenije so vpisana v Register kmetijskih gospodarstev (RKG). V RKG se enotno vodijo podatki o kmetijskem gospodarstvu ter subjektih vezanih na kmetijsko gospodarstvo.

    V RKG se morajo vpisati kmetijska gospodarstva, ki:

    • morajo biti v skladu s predpisi z delovnega področja ministrstva vpisana v obvezne zbirke podatkov ministrstva
    • uveljavljajo finančne podpore po Zakonu o kmetijstvu ali kakršnekoli druge ukrepe kmetijske politike
    • so za opravljanje kmetijske dejavnosti vpisana v uradne evidence oziroma registre po drugih predpisih
    • imajo v uporabi najmanj en hektar zemljišč, ki po evidenci dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč sodijo med kmetijska zemljišča ali 0,1 ha oljčnika ali 0,2 ha intenzivnega sadovnjaka ali 0,1 ha jagodičja ali lupinarja ali hmeljišče
    • tržijo pridelke, ki jih pridelujejo.
  • Zavezanci za vpis v register obratov so nosilci dejavnosti primarne proizvodnje živil in krme rastlinskega izvora. 

    Vlogo za registracijo obratov primarnih proizvajalcev živil rastlinskega izvora izpolnijo vsi, ki proizvajajo, pripravljajo in skladiščijo primarne proizvode živil rastlinskega izvora, vključno s pravo stopnjo dajanja v promet.

    Isto vlogo izpolnijo tudi primarni proizvajalci krme rastlinskega izvora. Primarna proizvodnja krme vključuje pridelavo, enostavno obdelavo kmetijskih pridelkov (npr. košnjo, žetev, naravno sušenje, čiščenje, pakiranje, shranjevanje, siliranje), skladiščenje in ravnanje s kmetijskimi pridelki na kmetiji.

    Nosilcem dejavnosti, ki primarne proizvode živil rastlinskega izvora in krme proizvajajo in skladiščijo izključno za zasebno domačo rabo, vpis v register obratov ni potreben.

    Pristojni organ po pregledu zahteve nosilcu dejavnosti izda izpis iz registra obratov, ki velja kot potrdilo o registraciji.

    Podrobneje

  • Kmetijske pridelke, pridelane na kmetiji, lahko neposredno prodajajo končnemu potrošniku na lokalnem trgu nosilec, člani kmetije in zaposleni na kmetiji, ki so vpisani v Register kmetijskih gospodarstev.

    Kot neposredna prodaja končnemu potrošniku na lokalnem trgu se štejejo: prodaja na mestu pridelave, prodaja na tržnicah, prodaja na premičnih prodajnih objektih, kot so potujoča stojnica in potujoča prodajalna, prodaja od vrat do vrat, prodaja na sejmih in prireditvah.

    Nosilec, član kmetije ali zaposleni na kmetiji, ne smejo neposredno prodajati istovrstnih skupin kmetijskih pridelkov končnemu potrošniku, če je nosilec ali član kmetije:

    • samostojni podjetnik posameznik, registriran za prodajo kmetijskih pridelkov in vpisan v register obratov za istovrstne skupine pridelkov;
    • nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji, registriran za dopolnilno dejavnost prodaje kmetijskih pridelkov ali
    • zakonit zastopnik pravne osebe ali ima večinski delež v pravni osebi, registrirani za pridajo kmetijskih pridelkov in vpisani v register obratov za istovrstne skupine kmetijskih pridelkov.

    Če je zaposleni na kmetiji hkrati tudi oseba iz prve ali tretje alineje prejšnjega odstavka, ne sme prodajati istovrstnih skupin kmetijskih pridelkov te kmetije končnemu potrošniku.

    Pravne podlage

  • Zaščiteni kmetijski pridelki in živila so kmetijski pridelki in živila iz shem kakovosti. Glede na shemo kakovosti, so označeni tudi s pripadajočimi evropskimi in nacionalnimi zaščitnimi znaki.

    Sheme kakovosti v Republiki Sloveniji so:

    • zaščitena označba porekla (evropska shema) - vse faze pridelave in predelave morajo potekati na določenem geografskem območju;
    • zaščitena geografska označba (evrospka shema) - vsaj ena od proizvodnih faz kmetijskega proizvoda mora potekati na določenem geografksem območju;
    • zajamčena tradicionalna posebnost (evropska shema) - proizvodnja ni omejena na določeno geografsko območje, kar pomeni, da se proizvodi lahko proizvajajo na celotnem ozemlju RS in EU (v kolikor je pridobljena evropska zaščita). Ti proizvodi se proizvajajo ali na tradicionalen način ali iz tradicionalnih surovin ali po tradicionalnem receptu;
    • višja kakovost (nacionalna shema) - kmetijski pridelek ali živilo po svojih značilnih lastnostih pozitivno odstopa od drugih podobnih kmetijskih pridelkov in živil;
    • ekološka proizvodnja (nacionalna shema) - kmetijski pridelek ali živilo je pridelano in predelano po naravnih metodah in postopkih;
    • integrirana pridelava - kmetijski pridelek je pridelan po metodah, kjer se regulirano uporabljajo dovoljeni agrotehnični ukrepi;
    • dobrote z naših kmetij (nacionalna shema - v postpku uveljavljanja) - gre za kmetijske pridelke in živila pridelana ali predelana na kmetiji po receptih značilnih za kmečke izdelke in z uporabo pretežnega dela lastnih surovin ali surovin iz lokalnega okolja.

    Pred odločitvijo glede zaščite kmetijskega pridelka ali živila je zelo pomembno, da vlagatelj oziroma združenje proizvajalcev opravi predhodno strateško analizo, na podlagi katere se pridobi splošno informacijo ali je postopek certificiranja proizvoda smiseln. Za pomoč so na voljo smernice za pripravo predhodne strateške analizeza posebne kmetijske pridelke oziroma živila.

    Vlogo za zaščito kmetijskega pridelka ali živila je potrebno vložiti na pristojni organ. Vlogo je potrebno pripraviti skladno z navodili za pripravo vloge za zaščito posebnega kmetijskega pridelka oziroma živila.

    Zaščita kmetijskih pridelkov oziroma živil poteka v dveh fazah. V prvi fazi Ministrstvo za kmetijstvo in okolje zaščiti ime. V dri fazi certifikacijski organ ugotavlja skladnost in izda certifikat, ki je dokaz, da je proizvod, ki uporablja zaščiteno ime, res avtentičen.

    Podrobneje

  • FFS se morajo pravilno uporabljati.

    Pravilna uporaba vključuje zlasti:

    • uporabo FFS v skladu z etiketo in navodilom za uporabo,
    • ravnanje s FFS, kar poleg tretiranja vključuje tudi pripravo škropilne brozge pred tretiranjem, ravnanje z ostanki škropilne brozge v rezervoarjih naprav po tretiranju ter čiščenje naprav, uporabljenih pri tretiranju, na način, ki ne ogroža zdravja ljudi in okolja,
    • skladiščenje oziroma shranjevanje FFS na način, da se prepreči ogrožanje zdravja ljudi in okolja,
    • upoštevanje posebnih ukrepov za varstvo čebel,
    • preprečevanje zanašanja FFS,
    • časovno omejitev dostopa ljudi na nedavno tretiranih površinah, 
    • upoštevanje dobre prakse varstva rastlin in dobre kmetijske prakse pri uporabi s FFS tretiranega semena.

    Uporabnik FFS mora pri uporabi FFS upoštevati tudi določbe predpisov, ki urejajo varstvo voda, varstvo okolja, varnost in zdravje pri delu, odpadke ter javni red in mir ter posebne ukrepe iz zakona, ki ureja promet in uporabo FFS.

    Posebni ukrepi vključujejo prepoved tretiranja iz zraka, ukrepe varovanja vodnega okolja in pitne vode, zmanjševanje uporabe ali tveganj zaradi uporabe FFS na posebnih območjih, zmanjševanje uporabe ali tveganj zaradi uporabe FFS na javnih površinah ter integrirano varstvo rastlin pred škodljivimi organizmi.

    Uporabnik FFS mora nemudoma obvestiti pristojni organ ali fitosanitarnega inšpektorja o nezaželenih vplivih FFS, ki jih opazi pri uporabi FFS (npr. o opažanjih v zvezi z možnostjo nevarnega ali neželenega vpliva FFS ali ostankov FFS na zdravje ljudi, živali, okolje, tretirane rastline ali rastline, ki sledijo v kolobarju).

    Pravne podlage

  • V primeru posebnih okoliščin in nevarnosti v varstvu rastlin, ki jih uporabnik FFS ne more preprečiti z nobenim drugim ukrepom ali sredstvom, lahko vlagatelj vloži vlogo za izdajo dovoljenja za nujne primere v zvezi z varstvom rastlin za uporabo fitofarmacevtskega sredstva (FFS), ki ni registrirano v Republiki Sloveniji; ali za neregistrirano rabo za FFS, ki je že v prometu v Republiki Sloveniji. 

    Uprava vlogo presodi in če je upravičena, izda dovoljenje za nujne primere v zvezi z varstvom rastlin za obdobje največ 120 dni in za promet ter omejeno in nadzorovano uporabo FFS.

    Podrobneje

  • Dovoljenje za vzporedno trgovanje se izda za fitofarmacevtsko sredstvo, ki je že registrirano v eni državi članici (država članica izvora) in je identično referenčnemu sredstvu, ki je že registrirano v Republiki Sloveniji.

    O dovoljenju za vzporedno trgovanje odloči pristojni organ. 

    Za promet in uporabo FFS, za katerega je bilo izdano dovoljeje za vzporedni promet, veljajo isti pogoji uporabe, veljavnost dovoljenja in morebitne omejitve kot so navedene v registraciji referenčnega sedstva.

    Vlagatej vloži vlogo pristojnemu organu na obrazcu z obveznimi prilogami.

    Podrobneje

  • Za nanašanje fitofarmacevtskih sredstev (FFS) se smejo uporabljati le naprave, ki so na podlagi opravljenega pregleda pridobile potrdilo o pravilnem delovanju naprave in znak o rednem pregledu. Pregled ni potreben za naprave, katere določi minister.

    Lastniki naprav morajo zaradi varnosti in zaščite zdravja ljudi in okolja zagotoviti, da so naprave, ki jih uporabljajo, redno pregledane. Redni pregled morajo zagotoviti vsake tri leta, razen novih naprav, ki se prvič pregledajo v petih latih od datuma nakupa. Redni pregled opravljajo pregledniki naprav na terenu po določenem urniku.

    Lastnik ali uporabnik naprave mora na redni pregled pripeljati očiščeno napravo s pripadajočo opremo. Rezervoar naprave mora biti napolnjen s čisto vodo približno do 1/3 celotnega volumna rezervoarja, kar omogoča preizkus delovanja naprave in izvajanje meritev. Preglednik naprav lahko zavrne pregled neočiščene naprave.

    Lastnik naprav mora pregledniku naprav pisno sporočiti vsako spremembo glede lastništva naprave ali tehničnih podatkov o napravi, najpozneje v roku 30 dni od nastanka spremembe oziroma od trenutka, ko je zanjo izvedel.

    Če naprava uspešno opravi pregled, lastnik naprave prejme potrdilo o pregledu in znak o pregledu, ki ga nalepi na napravo za nanašanje FFS. 

    Izjeme glede pregleda naprav za nanašanje fitofarmacevtskih sredstev

    Lastnik nove naprave za nanašanje FFS pripelje napravo na prvi pregled v petih letih po datumu nakupa, nato pa vsaka tri leta. Vendar mora za novo napravo pridobiti pri pregledniku naprav potrdilo in znak o pregledu najkasneje 6 mesecev po nakupu. 

    Za določene vrste naprav redni pregled ni obvezen, in sicer za:

    • ročne ali nahrbtne nošene škropilnice in pršilnike,
    • naprave, ki so namenjene kontaktnemu uničevanju plevela in se ne uporabljajo kot traktorski priključek (na primer mazala). 

    Če gre za stacionarne naprave, kot je na primer naprava za tretiranje semena, ki jih ni mogoče pripeljati na pregled, preglednik opravi pregled na mestu.

    Dokazila

    Ustrezno nameščen znak o rednem pregledu.
    Izdano potrdilo o pravilnem delovanju naprave.

    Pravne podlage

Situacijski pogoji

Čezmejno/občasno opravljanje dejavnosti

Dejavnost lahko v Sloveniji opravljate čezmejno ali občasno. Pred prvim opravljanjem oddajte pisno prijavo pri pristojnem organu.